Opis in biologija

Brezov krasnik razvije eno generacijo na leto, lahko pa razvoj traja tudi dve leti, kar je med drugim odvisno od zemljepisne širine, klimatskih razmer in kakovosti gostiteljskih rastlin, hroščem pa omogoča večjo prilagodljivost.

Odrasli osebki se pojavljajo v obdobju med pozno pomladjo in zgodnjim poletjem (maj – avgust). Telo imajo podolgovato, v obliki čolnička, dolgo 7-12 mm. So kovinsko bakreno-črne do olivno-bronaste barve z rahlim rdečkastim, zelenkastim ali vijoličastim leskom. Živijo približno 23 dni oz. 2–5 tednov, kar je značilno tudi za številne druge vrste iz rodu Agrilus. Mladi izleteli hrošči se 7–10 dni hranijo z brezovimi listi, da spolno dozorijo (zrelostno hranjenje). 

Po zrelostnem hranjenju sledi parjenje. Oplojena samička odloži jajčeca na skorjo debla in vej gostitelja v razpoke in na podobna mesta, kje so jajčeca manj izpostavljena morebitnim negativnim zunanjim dejavnikom. Jajčeca so na začetku kremasto bela, z razvojem embria pa porumenijo. So ovalne oblike in ploščata. Merijo 1,3–1,5 mm v dolžino in 0,8–1 mm v širino.

Po približno dveh tednih se izležejo ličinke, ki se takoj prevrtajo skozi skorjo do lesa, kjer se prehranjujejo s floemom in kambijem. Ličinke preidejo 4 larvalne stadije oz. se štirikrat levijo – zadnja levitev je v bubo. Med hranjenjem izjedajo serpentinaste rovne sisteme v lesu na stiku floema in ksilema, ki z rastjo ličinke postajajo vse širši. So kremasto bele barve, telo je sploščeno v hrbtno-trebušni smeri.

Ličinka zadnjega stadija prezimi. Spomladi se zabubi in ko postane topleje, se izležejo odrasli hrošči.

Znaki napada

Na drevesih, ki jih je napadel brezov krasnik, lahko opazimo enega ali več spodnjih simptomov in znakov, ki pa so v začetnih fazah napada razmeroma neizraziti:

• sušenje poganjkov, vej in listov, ki se običajno prične v zgornjem delu krošnje;
• izhodne odprtine v obliki velike tiskane črke D (3–5 mm široke) v skorji;
• serpentinasti rovi ličink (dolgi 41–85 cm) v notranjem delu skorje vej in debla gostitelja, ki z rastjo ličink postajajo vse širši – končni deli so nekoliko vtisnjeni v les (rovi so napolnjeni z zbito, rjavo črvino);
• izcejanje rjaste tekočine na skorji;
• izbokline na skorji, kjer kalusno tkivo zarašča larvalne rove.

Gostiteljske rastline

Gostiteljske rastline brezovega krasnika so breze (Betula spp.).

Evropski vrsti navadna breza (Betula pendula) in puhasta breza (Betula pubescens) sta še posebej dovzetni za napad.

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Tveganje za vnos brezovega krasnika na območja, kjer še ni prisoten, predstavljajo premiki gostiteljskih rastlin za sajenje, lesa in lesenih izdelkov ter lesenega pakirnega materiala iz lesa brez z območij v ZDA in Kanadi, kjer je vrsta prisotna. Na kratke razdalje se hrošči lahko širijo tudi po naravni poti, z letenjem.

Geografska razširjenost

Brezov krasnik izvira iz Severne Amerike – razširjen je v ZDA in Kanadi, povsod tam, kjer se pojavljajo breze (Betula spp.). Vrsta je avtohtona v borealnih območjih in v severnih delih zmernega podnebnega pasu. Kot posledica množičnega sajenja brez v okrasne namene v urbanih območjih se je Agrilus anxius razširil in se še širi proti jugu in zahodu Severne Amerike.

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Osnovne informacije o brezovem krasniku.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja brezovega krasnika v državah članicah EU.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust.