Opis in biologija

Gliva oblikuje tri vrste trosov:

• Askospore (spolni trosi), ki nastajajo v peritecijih in se nabirajo na vrhu njihovih dolgih vratov v sluzasti masi.
• Konidije (nespolni trosi), ki se oblikujejo v notranjosti trosonoscev, ki jih izrivajo navzven in so obdani z želatinastim, v vodi topnim ovojem. Konidiji nastajajo predvsem na površini okuženega lesa ali skorje in imajo tanko steno.
• Klamidospore (nespolni trosi), ki nastajajo v okuženem lesu. Imajo debelo steno in so izjemno dolgožive ter odporne na neugodne razmere okolja.

Lepljive askospore in konidiji so prilagojeni na prenos z vodnimi kapljicami in jih prenašajo številni hrošči, ki živijo v lesu. Vsak delček okuženega platanovega lesa (na primer žaganje ali črvina) pa vsebuje tudi klamidospore, ki jih prenašajo žuželke, veter in predvsem človek, ko obžaguje obolele platane ali prenaša njihov okužen les.

Gliva prodre v drevo le skozi rane in uničuje celice skorje ter kambija. Podgobje nato naglo prerašča les, kjer povzroči zamašitev celic za prevajanje vode. Na leto se razraste v lesu 2 do 2,5 m v dolžino. Obenem, ko se razrašča v lesu, prodira tudi po kambiju in skorji in ju uničuje. Bolezen ima torej značilnosti traheomikoze in tudi rakavega obolenja skorje. Gliva se lahko širi na sosednje platane z zraščenimi koreninami. Okuženo drevo odmre v nekaj letih.

Bolezenska znamenja

Bolezen poteka hitro in drevo naglo propade. Listje v krošnji včasih veni, odmira in se posuši, prezgodaj odpade ali pa je manjše kot pri zdravih drevesih. Na živi, tanki skorji opazimo okužene predele kot temnejše sivkaste lise na svetlejši podlagi.

Les pod lisami na skorji je temno rjav do vijoličast, lečaste nekroze se združujejo v obsežne obarvane predele. Pri prečnem prerezu okuženega debla ali veje opazimo temno rjavo ali modrikasto obarvanje lesa, ki v obliki zagozd sega do sredine.

Gostiteljske rastline

Gostiteljske rastline so platane (Platanus spp.), predvsem javorolistna platana (P. x acerifolia), zahodna ali ameriška platana (P. occidentalis) in vzhodna platana (P. orientalis).

Širjenje bolezni in poti prenosa

Na daljše razdalje lahko patogeno glivo prenesemo z okuženimi sadikami platan, z okuženim lesom, z okuženim orodjem in stroji. Na površini okuženega lesa se oblikuje množica konidijev, zato se bolezen prenaša tudi z lesnimi izdelki iz okuženega lesa (na primer zaboji, palete, pakirni material).

Preko koreninskih stikov (zraščenih korenin) se bolezen prenaša samo lokalno. Lepljivi konidiji se prenašajo z vetrom v dežnih kapljicah ali pa s tokovi vodotokov in različnimi vrstami lesnih žuželk, glodalcev ali ptičev, ki se hranijo ali so v stiku z okuženimi platanami.

Geografska razširjenost

Platanov obarvani rak izvira iz Severne Amerike. V Evropo je bil vnesen po drugi svetovni vojni in je danes razširjen v Italiji, Franciji, Švici, Grčiji, Albaniji, Turčiji ter Armeniji. V zadnjih letih se njegov areal razširjenosti povečuje.

V Sloveniji bolezen še ni bila ugotovljena.

Osnovne informacije o platanovem obarvanem raku.

Ukrepi v Evropski uniji

Prepovedan je uvoz in premeščanje z glivo okuženih rastlin za saditev in lesa platan. Ob uvozu v Evropsko unijo je za rastline za saditev (razen semena) platan in les platane (če izvira iz Albanije, Armenije, Švice ali ZDA) predpisan fitosanitarni pregled in fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje izpolnjevanje posebnih zahtev.

Za premeščanje znotraj Evropske unije pa mora rastline za saditev platane (razen semena) in les platane spremljati rastlinski potni list, ki potrjuje izpolnjevanje posebnih zahtev.

Stroji in vozila, ki so se uporabljali za kmetijske ali gozdarske namene na okuženem območju, morajo biti pred premikom z okuženega območja očiščeni, pri čemer se z njih odstrani zemlja in rastlinski ostanki.