Opis in biologija

V večini primerov ima vrsta Rhagoletes pomonella le en rod na leto. Samice odložijo posamezna jajčeca pod kožo ploda. Ličinke se izležejo 3-7 dni pozneje in potonejo v sadno kašo. Svoj razvoj zaključijo v plodu, pri čemer ta traja od 2. tednov do nekaj mesecev. Napadeni plod navadno pade na tla. Ličinke ostanejo v odpadlem plodu, dokler ne dosežejo zrelosti, nato pa naredijo izstopno luknjo v kožici ploda in se zavlečejo v tla.

Izstop ličink iz plodov se lahko nadaljuje v začetku decembra. Ličinke nato vstopijo v tla, kjer se zabubijo. V tleh se nahajajo do globine 2-5 cm, navadno pod gostiteljsko rastlino. Bube ostanejo v mirovanju čez zimo in se lahko ohranjajo v tleh več let.

Odrasli osebki se pojavijo konec junija ali julija in se hranijo z medeno roso žuželk in ptičjimi iztrebki, spolno zrelost pa dosežejo 7-10 dni po pojavu. Po parjenju lahko ena samica muhe odloži več kot 200 jajčec. Odrasli osebki navadno poginejo po 3-4 tednih.

Jajčeca so eliptične oblike, polprozorna in kremasto bele barve, oba konca sta rahlo rumena in bolj motna. Dolga so približno 0,9 mm in široka 0,23 mm. Ličinke so brez nog, v polni rasti so dolge okoli 8 mm. Telo kremne barve je sestavljeno iz 11 vidnih segmentov. Bube so ovalne, rumenorjave barve, dolge približno 5 mm in široke 2,3 mm. Odrasel osebek je dolg približno 2-4 mm, nekoliko manjši od hišne muhe, zlahka prepoznaven po štirih nepravilnih ali cik-cak črnih pasovih na krilih s tremi distalnimi pasovi, ki tvorijo obliko črke F. Telo je navadno črno z rumenkasto glavo in nogami ter zelenkastimi očmi. Samec ima tri bele trakove na trebuhu, samica pa štiri podobne bele trakove in je precej večja.

Znaki napada

Poškodbe plodov povzročijo ličinke, ki se zavrtajo v meso plodov in tvorijo nepravilne, vijugaste tunele, ki porjavijo, kar pogosto povzroči prezgodnje odpadanje plodov. 

Ko so plodovi rahlo napadeni, morda nimajo nobenih zunanjih znakov napada, ko pa plodovi dozorijo, se votline pokažejo kot temne, vijugaste sledi pod kožo ploda. Na površju se lahko pokažejo majhne luknje in popačena območja z vdolbinami. Močno napadeni plodovi zgodnjih sort sadja se spremenijo v rjavo gnijočo maso, v kateri so ličinke muhe.

Gostiteljske rastline

Glavne gostiteljske rastline so navadna jablana (Malus domestica) in različne vrste gloga (Crataegus spp.).

Poleg jablane se jabolčna muha pojavlja tudi na marelici (Prunus armeniaca), češnji (Prunus avium), višnji (Prunus cerasus), slivi (Prunus domestica), breskvi (Prunus persica), navadni hruški (Pyrus communis) in azijski hruški (Pyrus pyrifolia). 

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Škodljivec se lahko razširi in prenese na drugo lokacijo kot ličinka v napadenih plodovih. Omenjeni način prenosa je najpomembnejši na lokalni in mednarodni ravni (mednarodna trgovina, ladijski promet, in podobno).

Druge poti prenosa so lahko tudi prek transporta sadik in rastlin skupaj z zemljo, saj obstaja tveganje, da ostanejo v tleh pupariji škodljivca, iz katerih se nato razvijejo odrasli osebki. Lokalno se muhe širijo tudi z letenjem.

Geografska razširjenost

Vrsta se je iz svojega prvotnega območja v vzhodni Severni Ameriki razširila v zahodne zvezne države ZDA ter v Britansko Kolumbijo v Kanadi.

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja R. pomonella v državah članicah EU.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust.