Opis in biologija

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika spada v rod Tobamovirus. Prenaša se z okuženim semenom ali sadikami, znotraj nasada pa se okužbe lahko hitro širijo na mehanski način pri opravilih (z rokami, orodjem, obleko, obutvijo). Okužbo širijo tudi žuželke pri opraševanju. Virus lahko dalj časa preživi na ostankih okuženih rastlin, v zemlji, na orodju, obleki ali na ogrodju okuženih rastlinjakov. 

Bolezenska znamenja

Na okuženih rastlinah se pojavijo kloroza, mozaik in pegavost listov. Plodovi neenakomerno zorijo, so deformirani, drobnejši, na njih se pojavijo rjave ali rumene pege ter raskavost. Na cvetovih, pecljih in steblu pa se lahko pojavijo nekroze.

Gostiteljske rastline

Glavni gostiteljski rastlini virusa sta paradižnik (Solanum lycopersicum) in paprika (Capsicum annuum). 

Možni alternativni gostitelji virusa so tobak (Nicotiana spp.), petunija (Petunia hybrid), pasje zelišče (Solanum nigrum), navadni kristavec (Datura stramonium), pozidna metlika (Chenopodiastrum murale) in kvinoja (Chenopodium quinoa).

Geografska razširjenost

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika je bil prvič identificiran na paradižnikih v Jordaniji leta 2015, prva bolezenska znamenja okužbe pa so opazili že leta 2014 v Izraelu. V Evropi je bil prvič odkrit leta 2018 in sicer v Nemčiji in Italiji. V naslednjih letih so o novih izbruhih in prestrežbah na uvoznih pošiljkah poročali iz številnih držav članic Evropske unije; v Nemčiji, Italiji, Grčiji, Španiji, Belgiji, Češki, Nizozemski, Poljski, Cipru, Franciji, Avstriji, Malti, Estoniji, Bolgariji, Slovaški in Madžarski. Pri vnosu v Evropske unije so bile prestrežene pošiljke semena iz Kitajske, Izraela, Peruja in Gvatemale.

Osnovne informacije o virusu rjave grbančavosti plodov paradižnika.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika v državah članicah Evropske Unije.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega virusa na ozemlje Unije, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust. Veljajo posebne zahteve za vnos in trženje rastlin za saditev (sadike, podlage, cepiči, seme) paradižnika ter paprike.

Zaradi pomena pridelave paprike in paradižnika je za vse države članice Evropske unije predpisano izvajanje programa preiskave za ugotavljanje morebitne navzočnosti virusa z namenom čim prejšnjega odkritja in ukrepanja v primeru najdbe. V Sloveniji smo z izvajanjem programa preiskave začeli v letu 2019.

Izkoreninjenje te bolezni je zelo zahtevno, zato je v primeru izbruha virusa potrebno izvajati ukrepe izkoreninjenja, uničenje okuženih rastlin ter stroge higienske ukrepe: čiščenje in razkuževanje opreme, orodja in rastlinjakov.

Preventivni ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja okužbe so uporaba neokuženega semena in sadik, razkuževanje orodja in opreme, delovna oblačila za enkratno uporabo, kopel za razkuževanje obutve ob vstopu na enoto pridelave ter odstranjevanje plevelov iz njene okolice. 

Pridelovalce paradižnika in paprike opozarjamo, da pozorno spremljajo stanje v svojih nasadih, v primeru sumljivih simptomov pa naj se takoj obrnejo na strokovne inštitucije.

Biovarnostni (higienski) ukrepi

Pri delu z rastlinami paradižnika, paprike, feferonov in čilija je zaradi preprečevanja oziroma zmanjševanja možnosti za prenos ToBRFV pomembno dosledno upoštevanje biovarnostnih ukrepov.

Pri načrtovanju in izvajanju biovarnostnih ukrepov smo pozorni na vse možne poti prenosa virusa (prenos z rastlinami za saditev, s plodovi, obleko, obutvijo in rokami oseb, ki rokujejo z rastlinami, orodjem, opremo, mehanizacijo, embalažo,  žuželkami).

Pri pridelavi sadik in semena paradižnika, paprike, feferonov in čilijev, za katere se izdaja rastlinski potni list, je izpolnjevanje spodaj zapisanih biovarnostnih ukrepov obvezno.

Za pridelovalce plodov paradižnika, paprike, feferonov in čilijev je za preprečevanja oziroma zmanjševanja možnosti za prenos ToBRFV je izvajanje spodaj zapisanih biovarnostnih ukrepov priporočeno.

Biovarnostni (higienski) ukrepi:

• Pridelavo sadik fizično ločimo od pridelave plodov in skladišč plodov. Med pridelovalnimi mesti oziroma skladišči naj ne bo prehoda. V primeru, da dela ni mogoče organizirati brez prehodov med pridelovalnimi mesti in skladišči, pri prehodu dosledno izvajamo biovarnostne ukrepe.
• Vstop na pridelovalna mesta oziroma v skladišča je dovoljen le zaposlenim, ki so seznanjeni z biovarnostnimi ukrepi in jih dosledno upoštevajo.
• Nezaposleni naj ne vstopajo na pridelovalna mesta sadik in plodov ter v skladišča plodov.
• Če je mogoče ločimo osebe, ki delajo v pridelavi sadik od oseb, ki delajo v pridelavi plodov in od oseb, ki delajo v skladišču plodov.
• V bližini pridelave sadik ali plodov naj ne bo skladišč plodov iz drugih virov, na pridelovalna mesta ne vnašamo plodov paradižnika, paprike, feferonov in čilijev za hrano od drugod.
• Na okna in vrata je namestimo mreže, saj virus lahko pri opraševanju prenašajo čebele in čmrlji ali ptice, ki se prehranjujejo s plodovi.
• Iz pridelovalnega mesta in okolice redno odstranjujemo plevele, saj so nekateri pleveli lahko gostitelji virusa, a ne izražajo simptomov okužbe. Do sedaj dokazano gostitelja sta pozidna metlika (latinsko Chenopodium murale) in pasje zelišče (latinsko Solanum nigrum).
• Virus preživi v kompostu, zato komposta, na katerega se odlagajo ostanki rastlin ali plodov paradižnika, paprike, feferonov in čilijev, ne uporabljamo pri pridelavi gostiteljskih rastlin virusa.
• Pri izvajanju aktivnosti v rastlinjakih (na pridelovalnih mestih) vedno nosimo čisto ali razkuženo zaščitno obleko, obutev in rokavice.
  • Zaščitna vrhnja obleka je lahko obleka za enkratno uporabo ali halja oziroma pralna obleka, ki jo lahko operemo pri višjih temperaturah (90 °C). Isto vrhnjo obleko uporabljamo na največ enem zaključenem pridelovalnem mestu (v isti obleki ne hodimo z enega na drugo pridelovalno mesto). 

• Tik pred vstopom na pridelovalno mesto si čez obutev nadenemo prevleke za enkratno uporabo za čevlje (obujke) ali pa si obujemo temeljito predhodno očiščeno, osušeno ter razkuženo delovno obutev. Obutev razkužimo tako, da obuvalo popolnoma omočimo z razkužilom ali z obuvalom stopimo v razkuževalno bariero nameščeno pred rastlinjakom (pridelovalnim mestom). Uporabljamo lahko tudi delovno obutev, ki jo nadenemo izključno na enem zaključenem pridelovalnem mestu (ta obutev se tudi ne prenaša iz enega na drugo pridelovalno mesto).
• Pri rokovanju z rastlinami uporabljamo zaščitne rokavice ali roke večkrat temeljito 1 minuto umivamo s čisto vodo in milom ter jih po potrebi temeljito razkužimo. Razkužila za razkuževanje rok namestimo na vhodu in na izhodu iz rastlinjaka (pridelovalnega mesta).
• Pri delu z rastlinami uporabljamo orodje, opremo in mehanizacijo, izključno na enem pridelovalnem mestu. Orodje, opremo in mehanizacijo po potrebi večkrat razkužimo tudi med opravljanjem aktivnosti na enem pridelovalnem mestu.
• Orodje, kot so na primer škarje, noži in drugo priročno orodje lahko razkužimo z ožiganjem z vžigalniki ali z uporabo razkužil s širokim spektrom delovanja in hitrim začetkom učinkovanja. Postopek ponovimo tudi kadar uporabimo orodje na drugem pridelovalnem mestu.
• Opremo ali mehanizacijo temeljito očistimo ostankov zemlje in rastlin, jo nato temeljito očistimo še z vodo pod pritiskom ali s čistilcem z vročo paro ter razkužimo. Postopek ponovimo tudi kadar opremo ali mehanizacijo uporabimo na drugem pridelovalnem mestu.
• Oskrbo sadik in posevkov najprej pričnemo na mladih sadikah oziroma rastlinah v posevku in jo nadaljujemo na starejšim sadikah oziroma rastlinah v posevku.
• Za nove setve in sajenja uporabimo nove lončke, sadilne plošče za vzgojo sadik in prekrivne folije.
• Opornih vrvic ne razkužujemo in za nova sajenja uporabimo nove. PVC objemke za rastline pred ponovno uporabo razkužimo ali uporabimo nove. Ponovno uporabljene in razkužene PVC objemke uporabljamo samo na istem pridelovalnem mestu.
• Virus se prenaša tudi z embalažo in paletami, zato prednostno uporabljamo le novo embalažo in palete. V kolikor to ni mogoče, embalažo in palete pred ponovno uporabo temeljito očistimo ostankov zemlje in rastlin, dobro operemo, očistimo s čistilom ter razkužimo.

Pri pripravi in uporabi biocidov (razkužil) upoštevamo navodila proizvajalca razkužila in proizvajalca materiala, ki ga želimo razkužiti. Podrobnejša priporočila za razkuževanje so v Načrtu izrednih ukrepov za virus rjave grbančavosti plodov paradižnika.