Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI
Človekova skrb za zdravje živali sega daleč v zgodovino. Odkar je človek udomačil živali in jih uporablja za hrano, pomoč in družbo, skrbi tudi za njihovo zdravje. Pristopi do zagotavljanja zdravja živali so se skozi zgodovino spreminjali tako, kot so se spreminjale razmere, načini reje in rabe, bolezni, diagnostika in zdravljenje. Vse to pa je tesno povezano z napredkom veterinarske medicine in veterinarskega poklica.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je osrednji pristojni organ za zagotavljanje zdravja živali v Sloveniji. Strategija zagotavljanja zdravstvenega varstva živali, ki sledi strategiji Evropske unije (EU), je prilagojena na domače razmere, s poudarkom na izvajanju preventivnih ukrepov in ukrepov, ki temeljijo na oceni tveganja, saj je preprečevanje bolezni vsekakor bolj učinkovito od njihovega zdravljenja. 

Za dosego teh ciljev je potrebno sodelovanje vseh vpletenih v prehransko verigo, od rejcev do industrije. Pristojnosti in odgovornosti so razdeljene v skladu z vlogami deležnikov v prehranski verigi, tako da je doseganje zastavljenih ciljev odgovornost vseh.

V okviru zagotavljanja minimalnega obsega zdravstvenega varstva živali je glavni namen dvigniti raven zdravja živali in preprečevati pojave novih bolezni. Program zagotavljanja zdravstvenega varstva živali temelji na naslednjih izhodiščih: 

  • Vsa pozornost nacionalnega programa zdravja živali se osredotoča na same živali, ki predstavljajo osnovni element strategije. Preprečevanje pojavljanja posebno nevarnih bolezni ni več dovolj - treba je nameniti več pozornosti splošnemu zagotavljanju zdravja vsem kategorijam živali: rejnim, hišnim in divjim živalim ter živalim iz akvakultur. 
  • Izvajanje preventivnih ukrepov in poznavanje tveganj je osnovnega pomena, saj je preprečevanje bolezni bolj učinkovito od njihovega zdravljenja.
  • Le z upoštevanjem različnih načinov reje živali (rejne živali, hišne živali, divje živali) se bodo ti lahko razvijali. Za omogočanje razvoja posameznih načinov reje bo potreben tako dialog z javnostjo kakor tudi priprava različnih strategij in ukrepov glede na vrsto in kategorijo živali. 
  • Zdravje živali je v prvi vrsti odgovornost izvajalca dejavnosti, to je imetnika živali. Ta mora zagotavljati dobrobit živali in ustrezne pogoje reje, ki preprečujejo vnos in širjenje bolezni in okužb, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi.
  • Strategija zdravja živali mora biti skladna z zahtevami po odgovornem ravnanju z živalmi. Te zahteve vključujejo tako skrb za živali kakor tudi zagotavljanje dobrobiti živali in izvajanje preventivnih ukrepov. 

        Pravila o zdravju živali

        Celotno področje zdravja živali je bilo v letu 2016 urejeno tudi na nivoju EU s sprejetjem Uredbe (EU) 2016/429 o prenosljivih boleznih živali - Pravila o zdravju živali (Uredba). Splošni cilji Uredbe so:

        • zagotavljanje visoke ravni javnega zdravja in varnosti hrane z zmanjšanjem biološkega in kemičnega tveganja za ljudi,
        • promocija zdravja živali s poudarkom na preprečevanju pojavljanja bolezni živali ter s tem podpora kmetijstvu in podeželskemu gospodarstvu,
        • izboljšanje gospodarske rasti, kohezije in konkurenčnosti z zagotavljanjem prostega pretoka blaga in sorazmernih premikov živali ter
        • spodbujanje dobre kmetijske prakse in dobrobiti živali, s čimer se preprečujejo nevarnosti, povezane z zdravjem živali, in zmanjšujejo učinki na okolje v skladu s strategijo EU za trajnostni razvoj. 

        Poudarek je na zagotavljanju zgodnjega odkrivanja in hitrega ukrepanja ob pojavu posebno nevarnih in porajajočih se bolezni živali, ki se v našem prostoru pojavljajo zaradi podnebnih sprememb.  

        Jasno so tudi opredeljene vloge in odgovornosti vseh deležnikov, ki sodelujejo pri zagotavljanju zdravja živali – od rejcev, delavcev z živalmi do veterinarjev in vseh ostalih. 

        Uvedba ter izvajanje novih pravil v zvezi z zdravjem živali bo zmanjšala vpliv bolezni živali na zdravje ljudi in živali, na dobrobit živali in gospodarstvo ter omogočala nemoteno delovanje notranjega trga z živimi živalmi in proizvodi.