Skrbimo za jezikovno enakopravnost

Zavzemamo se za krepitev in dosledno uresničevanje jezikovnih pravic slovenske jezikovne skupnosti v sosednjih državah ter pravic govork in govorcev slovenščine kot enega izmed uradnih jezikov Evropske unije in v mednarodnih telesih. Hkrati zagotavljamo iste pravice ustavno določenim manjšinam ter omogočamo ohranjanje in obnavljanje rabe jezikov drugih jezikovnih skupnosti in priseljencev. Podpiramo tudi razvoj slovenskega znakovnega jezika in slovenske brajice. Kjer je to potrebno in upravičeno, omogočamo sporazumevanje in obveščanje v drugih jezikih.

Spodbuditi želimo tudi privlačnost učenja slovenščine pri govorcih in govorkah drugih jezikov, zato smo veseli podatka, da zanimanje za slovenščino kot tuji jezik narašča (poučujejo jo v Ljubljani in na številnih univerzah v tujini). Hkrati pa uveljavljamo obveznost znanja in rabe slovenščine za vse tiste, ki se hočejo poklicno udejstvovati v javnem in uradnem sporazumevanju ali na jezikovno občutljivih delovnih mestih.

Slovenščina, uradni jezik Evropske unije

Poudarjamo in pozivamo, da je treba slovenščino kot uradni jezik Evropske unije uporabljati v vseh pisnih in govornih komunikacijah ter situacijah, pri katerih to omogoča večjezična ureditev Evropske unije.  

Spomnimo na temeljne poteze večjezične ureditve, namreč da ima vsak državljan Evropske unije pravico do sporazumevanja v maternem jeziku, kadar to ni mogoče, pa sta zagotovljena tolmačenje in prevajanje v skladu z okoliščinami.

Podrobnosti o tolmačenju, prevajanju in terminologiji v Evropski uniji lahko preberete v priročniku Slovenščina v institucijah Evropske unije.