Pravice intelektualne lastnine

Pravice intelektualne lastnine so izključne, vendar je izključnost v nekaterih primerih pogojena z naravo predmeta varovane pravice, in temeljijo na teh osnovnih načelih:

• Imetnik pravice sme prepovedati komercialno izkoriščanje predmeta pravice, za katero ni dal dovoljenja.
• Varstvo teh pravic se nanaša izključno na gospodarsko dejavnost.
• Pravice so ozemeljsko in praviloma tudi časovno omejene, razen blagovnih znamk, trgovskih imen in geografskih označb, katerih varstvo lahko traja neomejeno dolgo. Po izteku zakonsko predpisane dobe postane predmet takšnega varstva javna dobrina in ga lahko vsakdo svobodno komercialno izkorišča.

Podjetniška narava teh pravic zahteva tudi njihovo ustrezno upravljanje.

Varstvo intelektualne lastnine

Varstvo intelektualne lastnine pozitivno vpliva na večjo konkurenčnost, dolgoročni razvoj, raziskave in vlaganja, vzpostavljanje novih ali širjenje že obstoječih vej gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest in ne nazadnje tudi na povečanje davčnih prihodkov države. Varstvo intelektualne lastnine pripomore k spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti, razvoju kulture in gospodarstva, izboljšanju konkurenčnosti in dvigu kakovosti življenja v Sloveniji.

Vsaj toliko kot varstvo intelektualne lastnine so pomembni tudi postopki, s katerimi te pravice imetniki uveljavljajo oziroma branijo v primeru njihove kršitve. Brez dovoljenja imetnika pravice intelektualne lastnine komercialno izkoriščanje predmeta pravice namreč ni dovoljeno.

Ker so pravice intelektualne lastnine zasebne narave, morajo za njihovo uveljavljanje poskrbeti imetniki pravic sami.

Nacionalna strategija intelektualne lastnine do leta 2030

Nacionalna strategija intelektualne lastnine do leta 2030 bo pripomogla k še bolj inovativni, znanju usmerjeni in gospodarsko odporni prihodnosti. S tem Slovenija dodatno prepoznava vlogo intelektualne lastnine pri spodbujanju inovacij, ustvarjalnosti in deljenju znanja ter pomen njenega strateškega upravljanja.