Prostostne sankcije in pripor

Vrsto kazenske sankcije, ki jo mora prestati obsojenec oziroma obsojenka, izreče sodišče v kazenskem postopku.

Kazen zapora

V primeru izrečene zaporne kazni mora obsojenec določen čas preživeti v zaporu. Med izvrševanjem zaporne kazni so obsojencu zagotovljene vse pravice državljanov Republike Slovenije, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom. Obsojencu izdelamo individualiziran program prestajanja kazni zapora s ciljem, da ga usposobimo za življenje na prostosti v skladu s pravnimi in moralnimi normami. Zaprte osebe obravnavamo tako, da so sčasoma sposobne za življenje na prostosti, ne da bi ponovile kaznivo dejanje. Pri tem se trudimo, da je zaporni sistem čim bolj human, sodoben, varen, vključujoč in resocializacijsko usmerjen. Pred iztekom kazni lahko obsojenec zaprosi tudi za predčasen ali pogojni odpust.

Zapor ob koncu tedna

Razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, lahko osebnostno urejeni obsojenec prestaja tudi tako, da med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Obsojenec mora biti pred nastopom take oblike kazni zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravljati kmetijsko dejavnost, oziroma imeti status dijaka ali študenta, se redno šolati in redno izpolnjevati svoje študijske obveznosti. O dopustnosti izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna odloča sodišče. Glavni namen izvršitve tovrstne oblike zaporne kazni je, da obsojenec ostane v delovnem razmerju ali se še naprej izobražuje in v čim večji meri ostane v okolju, kjer živi in deluje.

Mladoletniški zapor

Starejšemu mladoletniku lahko sodišče izreče mladoletniški zapor za kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen zapora petih ali več let. Mladoletniški zapor se izreče, če zaradi narave in teže dejanja in zaradi visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izreči vzgojnega ukrepa. Mladoletniški zapor izvršujemo v dveh zavodih za prestajanje kazni zapora.

Vzgojni ukrep oddaje mladoletnika v prevzgojni dom

Vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom izvršujemo v prevzgojnem domu za mladoletnike. V njem so nameščeni mladoletniki in mladoletnice s pravnomočnim sklepom sodišča oddaje v prevzgojni dom, v starosti od 14 do vključno 23 let. Ukrep oddaje v prevzgojni dom traja od 1 leta do 3 let. Ko sodišče izreče ta ukrep, ne določi, koliko časa naj traja, temveč odloči o njegovem prenehanju pozneje. Dolžina ukrepa temelji na uspešnosti realizacije in uspešnega prizadevanja pri osebnem načrtu mladoletnika. Izvrševanje vzgojnega ukrepa mora potekati tako, da se mladoletniku omogoča izobraževanje in usposabljanje za delo ter za športno, ustvarjalno in kulturno udejstvovanje.

Nadomestni zapor

Sodišče lahko storilcu določi nadomestni zapor, če globe ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe. Sodišče sankcijo izvrši pod pogoji, določenimi v zakonu, zapor pa ne sme biti daljši od 90 dni. Nadomestni zapor izvršujemo v prostorih zavodov za prestajanje kazni zapora oziroma njihovih oddelkih.

Pripor

Pripor je ukrep, s katerim se obdolžencu odvzame osebna svoboda, ko je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka. Pripor odredi preiskovalni sodnik ali senat pristojnega sodišča na predlog državnega tožilca. Odredi se lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pripor izvršujemo v prostorih zavodov za prestajanje kazni zapora oziroma njihovih oddelkih.

Probacija

V najširšem pomenu lahko probacijo opredelimo kot izvrševanje kazni v skupnosti namesto v zaporu. Glavni namen probacije je, da kaznovana oseba ostane v okolju, kjer živi in deluje, hkrati pa je omejena s tem, da mora izpolniti določene obveznosti.

Probacijska služba osebam v okviru izvrševanja kazenske sankcije nudi pomoč, varstvo in nadzor z namenom, da oseba opusti kazniva dejanja in se uspešno integrira v skupnost, hkrati pa se zasleduje tudi cilj zagotavljanja večje varnosti družbe.