Razsoja o kršenju konvencijskih pravic in svoboščin, nanj se po izčrpanju vseh notranjih pravnih sredstev lahko pritožijo posamezniki neposredno. Konvencija ima 46 držav pogodbenic, med njimi je od 14. maja 1993 tudi Slovenija. Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice so za države članice obvezujoče, njihovo izvrševanje s strani držav članic pa nadzira Odbor ministrov Sveta Evrope, ki spremlja sprejete posamezne in splošne ukrepe držav članic z namenom, odprave posledic prejšnjih kršitev in preprečevanja enakih kršitev pravic v prihodnje.

Del slovenskega pravnega reda

Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) je od 28. 6. 1994 del slovenskega pravnega reda, kar pomeni, da so jo organi državne oblasti dolžni upoštevati pri svojem delu.  Konvencija vsebuje del o pravicah in svoboščinah, o Evropskem sodišču za človekove pravice, ESČP (dostopna vsebina v angleščini) in druge določbe; h konvenciji je bilo sprejetih tudi več protokolov. Odločitve ESČP so za državo obvezujoče.

ESČP lahko sprejme pritožbo od katerekoli osebe, nevladne organizacije ali skupine posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitve pravic iz EKČP in njenih protokolov s strani katerekoli države pogodbenice EKČP. Vendar je pri tem potrebno upoštevati merila dopustnosti, zlasti izčrpanje notranjih pravnih sredstev, ki so podrobno predstavljena v Praktičnem vodniku po merilih dopustnosti.

Priorieta

Dosledno spoštovanje človekovih pravic in zagotavljanje pravne države sta med vodilnimi prioritetami vlade in Ministrstva za pravosodje, zato je bilo v Sloveniji od decembra 2014 dalje sprejetih več ukrepov. Z novelo Zakona o državni upravi iz decembra 2014, je bila med naloge Ministrstva za pravosodje dodana naloga »usmerjanje ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč«, kar se v veliki meri nanaša prav na izvrševanje sodb ESČP. S tem je bil v Sloveniji prvič izrecno določen organ, ki lahko spodbuja in usklajuje izvrševanje sodb mednarodnih sodišč. V letu 2016 je bila ustanovljena Medresorska delovna skupina za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP, ki jo sestavljajo predstavniki več ministrstev, Državnega odvetništva, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Varuha človekovih pravic. V okviru ministrstva za pravosodje pa je bila ustanovljena Projektna skupina, ki pripravlja in koordinira pripravo Akcijskih načrtov in poročil za izvrševanje sodb ESČP. 

Varuh človekovih pravic

Varuh človekovih pravic je samostojen in neodvisen organ, ki deluje kot nadzornik oblasti glede spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vsako leto parlamentu predstavi redno poročilo o svojem delu, ki vključuje tudi priporočila vladi oziroma različnim vladnim resorjem.