Prilagajanje spremembam

V času ekonomske krize smo se soočili z dodatnimi izzivi, ki vključujejo večje obremenitve zaposlenih, pomanjkanje prostega časa, stres in včasih tudi prezentizem (nekoriščenje bolniškega staleža v primeru bolezni). Radikalne spremembe delovnega okolja prinašajo tudi hitre tehnološke spremembe, kot so avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija, ki močno vplivajo na organizacijo dela, delovni čas, veščine, potrebne za opravljanje dela, delovne razmere in socialni dialog. Takšni spremenjeni, pogosto tudi zaostreni pogoji dela zahtevajo nov premislek in drugačne pristope k zagotavljanju zdravja in varnosti pri delu. Ena naših nalog je tako ovrednotiti sedanjo prakso izvajanja medicine dela, prometa in športa, njenega financiranja in umeščenosti v sistem zdravstvenega varstva ter na njeni podlagi sprejeti ustrezne prilagoditve.

Naši prednostni cilji, ki smo jih zapisali v Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu od leta 2018 do leta 027, so zmanjšanje števila nezgod pri delu, zagotovitev varne uporabe nevarnih kemičnih snovi v delovnem procesu ter nadomeščanje nevarnih kemikalij z manj nevarnimi in zagotovitev kakovostnega izvajanja strokovnih nalog varnosti pri delu.

Zaradi izjemne zahtevnosti, kompleksnosti in interdisciplinarnosti področja varnosti in zdravja pri delu moramo neprestano skrbeti tudi za kar najboljšo raven strokovnih znanj in usposobljenosti strokovnih delavcev. Želimo si, da bi ti postali ambasadorji in promotorji kulture preventive v delovnem okolju.

Zakonska ureditev

Pojem varnosti in zdravja pri delu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela daje delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti. Zakonodaja, ki področje ureja, je del evropskega pravnega reda in sledi konvencijam Mednarodne organizacije za delo. Določa ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti in poškodb pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev  ter ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. V zakonodaji so zajeti tudi programi promocije zdravja na delovnem mestu, pomembna prioriteta pa je ugotavljanje poklicnih bolezni. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti.

Inšpekcijski nadzor

Nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu je v pristojnosti Inšpektorata za delo.

Strategija Evropske unije na področju varnosti in zdravja pri delu

Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021-2027 (slovensko, angleško)