Staranje prebivalstva in podaljševanje pričakovane življenjske dobe zahteva večja vlaganja v preventivo v celem življenjskem obdobju. Tako je vsak evro, vložen v preventivo, dolgoročno najboljša naložba. Najmanj tretjino vseh rakavih bolezni in drugih kroničnih bolezni je mogoče preprečiti s preprostimi ukrepi in spremembami v življenjskem slogu. Pri tistih boleznih, ki jih ni mogoče preprečiti, pa je posebej pomembno zgodnje odkrivanje s presejalnimi programi in preventivnimi pregledi.

Na resornem ministrstvu se trudimo državljanom zagotoviti dovolj informacij za zmanjšanje tveganja za kronične nenalezljive bolezni kot so sladkorna bolezen, rak, demenca, redke bolezni. Z rednimi preventivnimi pregledi je mogoče pravočasno odkriti in zdraviti mnoge bolezni, ravno tako k temu pomembno pripomorejo presejalni programi. Možnost sodelovanja v njih imajo zavarovanci po posameznih starostnih skupinah v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti in težkih posledic predstavlja ne samo zdravstveni, ampak tudi širši družbeni, socialni in ekonomski izziv, breme pa bo brez dodatnih učinkovitih ukrepov strmo naraščalo tudi v prihodnjem desetletju.

Koordinativna delovna skupina, ki je usklajevala in spremljala aktivnosti Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni (NPOSB) 2010 do 2020, je na podlagi trendov kazalnikov obvladovanja sladkorne bolezni, široke razprave in zunanje evalvacije pripravila izhodišča za strateške usmeritve do leta 2030, na podlagi katerih je Ministrstvo za zdravje oblikovalo Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni (DPOSB) 2020 do 2030, ki ga je Vlada Republika Slovenija na redni seji sprejela dne, 24. 6. 2021. DPOSB 2020 do 2030 je torej odgovor Republike Slovenije na to pričakovano rast in je podlaga za pripravo, implementacijo in spremljanje ter vrednotenje učinkovitih ukrepov za obvladovanje  bremena sladkorne bolezni.

DPOSB 2020 do 2030 izhaja iz dosežkov in izkušenj (NPOSB) 2010 do 2020 in vključuje tako krepitev zdravja prebivalstva in preprečevanje oziroma odlaganje pojava sladkorne bolezni tipa 2 na kasnejše življenjsko obdobje in njeno zgodnje odkrivanje kot oskrbo oseb s sladkorno boleznijo kateregakoli tipa ter spremljanje obvladovanja sladkorne bolezni. Določa cilje, ki jih želimo v Sloveniji uresničiti na teh področjih, predlaga spremembe ter predvsem omogoča boljše in na skupnih vrednotah utemeljeno povezovanje med različnimi ključnimi partnerji, ki sodelujejo pri uresničevanju zastavljenih ciljev.

Za namen spremljanja izvajanja DPOSB za obdobje 2020 do 2030 smo na Ministrstvu za zdravje imenovali usmerjevalni odbor, v katerega so vključeni ključni odločevalci v zdravstvu, izobraževanju in  kmetijstvu. Poleg spremljanja izvajanja DPOSB 2020-2030 bo pomembna naloga članov usmerjevalnega odbora podajanje usklajenih predlogov, oblikovanih na podlagi predlogov posameznega člana, z opozorili ali specifikami na sistemski ravni, s ciljem uspešnejšega izvajanja DPOSB 2020 do 2030.

Rak in rakava obolenja

Rak je v Sloveniji in drugod v svetu vse večji javnozdravstveni problem. Število novih bolnikov iz leta v leto narašča in trenutno na leto zboli že več kot 14 tisoč ljudi, nekaj več moških kot žensk. Skoraj polovica ljudi umre. Med pet najpogostejših vrst raka v Sloveniji sodijo: kožni (razen melanoma), raki debelega črevesa in danke, prostate, pljuč in dojk. Pri ženskah je vodilni rak dojk, pri moških pa rak prostate.

Epidemiološki kazalniki kažejo, da je rak v Sloveniji veliko javnozdravstveno breme, saj je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. Tudi svetovni kazalniki kažejo, da je rak epidemija sodobnega časa.

Sistematično in dolgoročno zmanjševanje bremena raka je mogoče le s celovitim obvladovanjem raka. S tem namenom je leta 2010 nastal dokument Državni program obvladovanja raka, DPOR za obdobje 2010 do 2015, ki si je zastavil cilje do leta 2015, leta 2016 pa DPOR za obdobje 2017 do 2021.

Novi DPOR za obdobje 2022 do 2026 poleg strateških ciljev opredeljuje tudi prenovljeni in operativnejši način vodenja programa, ki bo omogočal pregledno, kompetentno in strokovno usmerjanje enega najkompleksnejših sistemov našega zdravstvenega sistema.

O izvajanju zapisanih ukrepov in aktivnostih lahko preberete na portalu DPOR, ki ga upravlja Onkološki inštitut Ljubljana.

Redke bolezni

Izraz redke bolezni izhaja iz ugotovitve, da imajo številne bolezni, zlasti presnovne, nekaj skupnih značilnosti pri diagnosticiranju in zdravstveni oskrbi, čeprav se zelo razlikujejo po klinični sliki in načinu zdravljenja. Večina redkih bolezni močno vpliva na kakovost življenja prizadete osebe in njenih bližnjih. Akcijski program Evropske unije glede redkih bolezni, vključno z genetskimi boleznimi, šteje bolezni za redke, kadar prizadenejo največ 5 na 10.000 oseb. V Priporočilu Sveta EU z dne 8. junija 2009 o evropskem ukrepanju na področju redkih bolezni je navedeno, da je takih bolezni med 5.000 in 8.000 in prizadenejo od 6 do 8 odstotkov prebivalstva.

Demenca

Demenca je kronična in neozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice. Posameznika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih in omejuje njegovo sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva demenca, ki predstavlja več kot dve tretjini diagnosticiranih primerov.

Bolezen ne prizadene le oseb z demenco, ampak tudi vseh, ki skrbijo zanjo. Za eno osebo z demenco v povprečju skrbijo vsaj trije ljudje. Bolezen povzroča čustveno stisko, je finančno breme ter ob dolgoletni oskrbi vodi do izgorevanja in družbene izključenosti.

Vlada Republike Slovenije je julija leta 2023 sprejela Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030, ki predstavlja nadaljevanje in nadgradnjo Strategije za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2020 iz leta 2016.

Strategija predstavlja temeljni dokument, ki omogoča usklajen in celosten pristop vseh deležnikov pri reševanju problema demence in sorodnih stanj in je pomemben napredek pri obravnavi oseb z demenco in podpori njihovih svojcev.

Namen strategije je zagotovitev preventivnih ukrepov, zgodnje odkrivanje bolezni ter primeren standard zdravstvene in socialne zaščite in zdravstvene oskrbe oseb z demenco. Izhaja iz spoznanja, da so osebe z demenco posebej ranljiva ciljna skupina, ki se zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva hitro povečuje, pri tem pa se osredotoča na posameznika in njegove potrebe, kar zahteva usklajeno in odzivno delovanje države in multidisciplinaren pristop obravnave.