Skoči do osrednje vsebine

Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve

Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino. V državah ali delih držav, za katere je ministrstvo izdalo priporočilo visoke oziroma najvišje stopnje previdnosti (oranžno, rdeče ali črno opozorilo) je lahko nudenje konzularne pomoči državljanom omejeno, oteženo ali onemogočeno. Državljani s potovanjem na ta območja prevzemajo tudi večjo odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale zaradi nezmožnosti nudenja konzularne pomoči.

Želimo si, da bi Slovenci po svetu ostali del enotnega slovenskega prostora in se dejavno vključevali v naš intelektualni, kulturni, gospodarski, znanstveni in družbeni razvoj. Zato podpiramo dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju in utrjevanju identitete Slovencev po svetu, programe za učenje slovenskega jezika ter ohranjanje in bogatenje slovenske kulture.

Rojake, ki so se s slovenskega narodnostnega ozemlja izseljevali na tuje, se je v preteklosti delilo na zdomce in izseljence. V sociološkem pogledu so zdomci tisti, ki naj bi se nameravali vrniti v svojo izvorno domovino, izseljenci pa ne; v pravnem pogledu pa naj bi zdomci ohranili stalno bivališče v izvorni domovini, medtem ko izseljenci ne.

Ker pa se življenjske odločitve in slogi spreminjajo in se zdomstvo pogosto sčasoma spremeni v izseljenstvo, poleg tega sta oba pojma netočna za drugo in nadaljnje generacije, torej potomce zdomcev in izseljencev, se v novejšem času najpogosteje uporablja enotni pojem Slovenci po svetu oziroma s tujko diaspora.

Slovenci so se s slovenskega etničnega ozemlja izseljevali v treh večjih valovih

V letih med 1860 in 1914 je prišlo v Evropi in s tem tudi na Slovenskem do velikega porasta prebivalstva in zemlja ni mogla vseh preživeti, kmetje so po odpravi fevdalizma dobili osebno svobodo, številni fantje so se želeli izogniti služenju vojaščine. Ocenjuje se, da se je v tem valu, ki se je končal s prvo svetovno vojno, s slovenskega etničnega ozemlja izselila skoraj tretjina prebivalstva. Najpogosteje so odhajali v ZDA, Nemčijo, Argentino in druge dele Avstro-Ogrske, manj pa v Brazilijo, Venezuelo, Kanado in drugam. Pozabiti ne gre niti na aleksandrinke, mlada dekleta predvsem iz Primorske in Ziljske doline, ki so kot dojilje in varuške odhajale k bogatejšim družinam v Egipt.

V obdobju med 1918 in 1941 so Slovenci zapuščali domove zaradi prepleta ekonomskih (manj razvite regije) in političnih (Primorci so se umikali pred fašizmom, koroški Slovenci pred nemškim nacionalizmom) razlogov. Taktika političnega pregona je bilo pogosto tudi ekonomsko zanemarjanje območij. Ker so ZDA priseljevanje zelo omejile, se je glavnina izseljencev preusmerila v Argentino, manj pa v druge države Južne Amerike, Kanado in Avstralijo. Precej je bilo tudi izseljevanja v Evropo, največ v Francijo, Belgijo in Nemčijo. Del prebivalstva se je izselil tudi v druge dele Kraljevine SHS. Nadaljevalo se je tudi izseljevanje mladih deklet v Egipt.

Tudi v obdobju po drugi svetovni vojni in konec 70. let so na izseljevanje vplivali politični in ekonomski razlogi. Takoj po koncu druge svetovne vojne je ozemlje današnje Republike Slovenije zapustila množica ljudi, ki se ni strinjala s komunistično oblastjo in jim je ta stregla po življenju. Najprej so se naselili v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji, ter se od tam izselili po svetu. V naslednjih desetletjih je sledilo izseljevanje mnogih, ki so prišli v konflikt s komunistično oblastjo. Odhajali so predvsem v Argentino, ZDA, Avstralijo, Kanado, manj npr. v Veliko Britanijo, Švedsko, Nemčijo. V 60. letih pa se je začel val ekonomskih migrantov, ti so izseljevali v Nemčijo, Švedsko, Francijo, Avstralijo, Kanado, tudi ZDA in v še nekatere evropske države.

Sodobno izseljevanje je predvsem iskanje boljših kariernih priložnosti

Po osamosvojitvi Republike Slovenije se je izseljevanje nadaljevalo v majhnih številkah. Šlo je predvsem za posameznike, ki so se izselili v iskanju boljših kariernih možnosti, zaradi ljubezni, pustolovstva itd. Izseljevanje je poskočilo z zadnjo ekonomsko-finančno krizo (2008/9) in se odtlej stalno zvišuje ter dosega približno 9.000 državljanov na leto. Značilnosti sodobnih migrantov so drugačne od prvih treh valov.

Poleg omenjenih obstajajo še manjše »kategorije« slovenskih izseljencev s svojimi značilnostmi, kot so na primer slovenski misijonarji, ki delujejo po svetu.

V Sloveniji delujejo tudi štiri civilnodružbene (nevladne) organizacije, katerih osrednji namen je prav povezovanje Slovencev po svetu z domovino: Svetovni slovenski kongres, Slovenija v svetu, Slovenska izseljenska matica in Rafaelova družba.