Slovenija v Evropski uniji
Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve
Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino. V državah ali delih držav, za katere je ministrstvo izdalo priporočilo visoke oziroma najvišje stopnje previdnosti (oranžno, rdeče ali črno opozorilo) je lahko nudenje konzularne pomoči državljanom omejeno, oteženo ali onemogočeno. Državljani s potovanjem na ta območja prevzemajo tudi večjo odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale zaradi nezmožnosti nudenja konzularne pomoči.
Vse od razglasitve samostojnosti je Republika Slovenija v strateških razvojnih dokumentih in na najvišji politični ravni izrazila svojo pripravljenost in cilj postati polnopravna članica Evropske unije. Leta 1992, samo leto po razglasitvi samostojnosti, je Slovenija zaprosila za sklenitev evropskega sporazuma in za podporo pri prestrukturiranju in obnovi gospodarstva.
Od 1. maja 2004 je Slovenija polnopravna članica EU. Poleg finančnih in razvojnih prednosti članstva v EU so se slovenskim državljanom odprle možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah, po vstopu Slovenije v schengensko območje je zelo poenostavljeno tudi potovanje znotraj EU. 1. januarja 2007 je Slovenija še poglobila svojo povezanost z drugimi državami EU, ko je kot 13. država prevzela skupno evropsko valuto – evro, kar pomembno poenostavlja poslovanje podjetij in plačevanje državljanov.
Vizija EU
Slovenska vizija EU ne zajema le boljše poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti in trajnostnega razvoja, temveč stremi k izboljšanju kakovosti življenja državljanov v širši evropski skupnosti. Vrednote, za katere se zavzemamo v EU: človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost in vladavina prava, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ohranitvijo kulturne raznolikosti in jezikovne enakopravnosti, so skupne vsem državam članicam in njihovim državljanom. S krepitvijo sodelovanja v EU si Slovenija prizadeva po svojih najboljših močeh sooblikovati njeno sedanjost in prihodnost.
Sprejemanje stališč pri oblikovanju politik EU
Slovenija od vstopa v Evropsko unijo skupaj in enakopravno z drugimi državami članicami sodeluje pri oblikovanju politik in pravnega reda EU. Stališča, ki jih zagovarjamo v procesu sprejemanja prava EU, so predhodno usklajena med pristojnimi državnimi organi in z zainteresiranimi deležniki. Priprava usklajenih stališč poteka v okviru sistema usklajevanja evropskih zadev. Sistem vključuje delo pristojnih organov, osrednje koordinacijske enote v Ministrstvu za zunanje zadeve, stalnega predstavništva v Bruslju, delovnih skupin za pripravo stališč v postopku sprejemanja zakonodajnih predlogov in drugih aktov EU, delovne skupine za evropske zadeve, skupine za evropske zadeve, priprava in potrjevanje stališč potekata v posebnem vladnem informacijskem sistemu EU-portal. Politične prioritete v tem procesu so zapisane v Deklaraciji o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, ki je temeljni dokument v zadevah EU in podlaga za zastopanje slovenskih interesov v vsakokratnem aktualnem obdobju.
Zagovorniki širitve EU
Slovenija je zagovornica širitve EU kot njenega najmočnejšega geopolitičnega instrumenta in enega najmočnejših vzvodov za krepitev politične in gospodarske stabilnosti ter varnosti. Slovenija države Zahodnega Balkana močno in stalno politično podpira pri njihovem približevanju EU; tako v okviru sestavov Sveta EU kot tudi v dvostranskih stikih z drugimi državami članicami EU. Pomemben dejavnik v tem procesu je sodelovanje v regionalnih pobudah, kot je proces Brdo-Brioni.