Slovenija v Evropski uniji
Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve
Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino. V državah ali delih držav, za katere je ministrstvo izdalo priporočilo visoke oziroma najvišje stopnje previdnosti (oranžno, rdeče ali črno opozorilo) je lahko nudenje konzularne pomoči državljanom omejeno, oteženo ali onemogočeno. Državljani s potovanjem na ta območja prevzemajo tudi večjo odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale zaradi nezmožnosti nudenja konzularne pomoči.
Vse od razglasitve samostojnosti je Republika Slovenija v strateških razvojnih dokumentih in na najvišji politični ravni izrazila svojo pripravljenost in cilj postati polnopravna članica Evropske unije. Leto po razglasitvi samostojnosti, to je leta 1992, je Slovenija zaprosila za sklenitev evropskega sporazuma in za podporo pri prestrukturiranju in konsolidaciji gospodarstva. Skozi dolgoletna pogajanja je bil dosežen dogovor o pogojih pristopa Slovenije, evropskim pravilom je bila prilagojena slovenska zakonodaja ter dogovorjene so bile nekatere izjeme in prehodna obdobja.
Od 1. maja 2004 je Slovenija polnopravna članica EU. Poleg finančnih in razvojnih prednosti članstva v EU so se slovenskim državljanom odprle možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah, izredno poenostavljeno je tudi potovanje znotraj EU po vstopu Slovenije v Schengensko območje. 1. januarja 2007 je RS še poglobila svojo povezanost z ostalimi državami EU, ko je kot 13 država prevzela skupno evropsko valuto - evro, kar pomembno poenostavlja poslovanje podjetij in plačevanje državljanov. Velik izziv mlade slovenske države je predstavljalo tudi predsedovanje Svetu EU v prvi polovici leta 2008. V drugi polovici leta 2021 bo Slovenija že drugič predsedovala Svetu EU.
Slovenci v institucijah EU
Slovenija je s članstvom v EU prenesla izvrševanje dela svojih suverenih pravic na EU ter si pridobila pravico enakopravnega soustvarjanja pravnega reda in politik EU. Pravni akti in odločitve, ki se sprejemajo na ravni EU, postanejo del slovenskega pravnega reda in vplivajo na življenje slovenskih državljanov. Vendar pa oblikovanje pravnega reda in politik EU ni neki oddaljen proces, ki poteka samo v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Ravno nasprotno, izbrani slovenski državljani, najsi bodo to politiki, državni uradniki ali drugi strokovnjaki, dejavno sodelujejo pri delu institucij in organov Unije.
- V Komisiji sodeluje komisar, ki zastopa skupne interese EU. V direktoratih Komisije so zaposleni slovenski državljani, ki prav tako zastopajo interese EU. V izvedenskih odborih Komisije so številni slovenski vladni in nevladni predstavniki, ki ji kot svetovalci strokovnjaki pomagajo pri pripravi predlogov aktov ali ukrepov. Slovenski komisar v Evropski komisiji
- V Svetu EU sodelujejo vladni predstavniki, ki uveljavljajo interese oziroma stališča Slovenije. Gre za predstavnike ministrstev in vladnih služb ter Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU na ravni funkcionarjev in državnih uradnikov.
- V Evropskem Parlamentu sodeluje osem slovenskih poslancev, ki so bili izvoljeni na neposrednih volitvah in zastopajo politične interese državljanov EU. Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu
- V Evropskem svetu sodeluje predsednik Vlade RS, ki zastopa politične interese Slovenije. Zasedanja se udeležuje še minister za zunanje zadeve, vedno pogosteje pa tudi državni sekretar, pristojen za evropske zadeve, oziroma minister za finance. Udeležba državnega sekretarja in ministra za finance je odvisna od vsebine obravnavanih aktov.
- V Ekonomsko-socialnem odboru sodeluje sedem slovenskih članov, ki zastopajo interese delodajalcev, sindikatov in raznih interesnih skupin.
- V Evropskem odboru regij sodeluje sedem slovenskih članov in sedem njihovih namestnikov, ki zastopajo dve reprezentativni organizaciji slovenskih lokalnih skupnosti - Skupnost občin Slovenije in Zvezo občin Slovenije.
- Na Sodišču Evropskih skupnosti in Evropskem računskem sodišču službujejo slovenski državljani, ki pa so pri svojem delu povsem neodvisni, tako od interesov slovenske države kot tudi vplivov s strani institucij Evropske unije.
- V svetu Evropske centralne banke sodeluje guverner Banke Slovenije, v njenih delovnih telesih pa tudi drugi strokovnjaki slovenske centralne banke. ECB je centralna banka 19 držav EU, ki so sprejele euro. Njena glavna naloga je ohranjati stabilnost cen v t.i. evro območju in s tem vzdrževati kupno moč enotne valute.