Skladno z Zakonom o potnih listinah Republike Slovenije lahko diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Slovenije izda potni list Republike Slovenije slovenskemu državljanu, ki stalno ali začasno prebiva v tujini, ali slovenskemu državljanu, ki je v tujini, a se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne more vrniti v Slovenijo.

Potni list se izda z veljavnostjo desetih let. Državljanu, ki še ni dopolnil starosti treh let, se izda potni list z veljavnostjo treh let, državljanu, staremu od treh do 18 let, pa z veljavnostjo petih let.

Državljanu, ki v petih letih pred vložitvijo vloge za izdajo potnega lista izgubi, pogreši ali odtuji dva ali več potnih listov, se izda potni list z veljavnostjo enega leta.

Vlogo za izdajo potne listine vloži državljan osebno. Lahko jo vloži državljan, ki je dopolnil 18 let, in državljan, ki še ni dopolnil 18 let, a je sklenil zakonsko zvezo. Za državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo njegov zakoniti zastopnik.

Vlogi za izdajo potne listine mora državljan priložiti staro potno listino in ustrezno fotografijo velikosti 4,5 x 3,5 cm v črno-beli ali barvni tehniki.

Ob oddaji vloge se državljanu, ki je dopolnil starost 12 let, odvzameta ploska prstna odtisa obeh kazalcev. Vsi prosilci, starejši od osmih let, se morajo na vlogo podpisati.

Državljan mora najpozneje v 30 dneh po spremembi stalnega prebivališča pristojnemu organu predložiti potno listino za vpis spremembe stalnega prebivališča v potno listino.

Konzularno takso za izdajo potnega lista je treba poravnati na veleposlaništvu:

• 115 EUR – veljavnost 10 let (za vse polnoletne osebe),
• 76 EUR – veljavnost 5 let (za osebe od 3 do 18 let starosti),
• 57 EUR – veljavnost 3 leta (za osebe do 3. let starosti),
• 47 EUR – veljavnost 1 leto (pri večkratnih izgubah potnega lista se lahko zaračuna tudi drugačna taksa).

Konzularna taksa je lahko tudi višja, in sicer pri prednostni obravnavi ali neskrbnem ravnanju in posledični odtujitvi dokumenta.

Slovenski državljani, ki v tujini stalno ali začasno prebivajo, lahko vlogo za izdajo nove osebne izkaznice vložijo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu RS v tujini. Vlogo mora državljan vložiti osebno, saj se v postopku ugotavlja njegova istovetnost, skladnost priložene fotografije z dejansko podobo, na vlogo pa se mora tudi podpisati. Za osebo, ki še ni dopolnila 18 let (in ki ni sklenila zakonske zveze), vlogo poda zakoniti zastopnik, otrok pa mora biti na veleposlaništvu navzoč (izjema so dojenčki in otroci do 8. leta starosti).

V primeru izgube ali kraje osebne izkaznice v tujini bo moral imetnik osebne izkaznice oziroma njegov zakoniti zastopnik pogrešitev naznaniti na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v 30 dneh od pogrešitve.

Za novo osebno izkaznico je potrebno predložiti naslednje:

• Staro osebno izkaznico Republike Slovenije. Če osebne izkaznice nimate, predložite osebni dokument z barvno fotografijo in dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije.
• Ustrezno konzularno takso. Konzularno takso je potrebno poravnati z gotovino. Konzularne takse znašajo:
  • 76 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 10. let – za vse polnoletne osebe;
  • 54 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 5. let – za osebe od 3. do 18. leta starosti;
  • 38 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 3. let – za osebe do 3. leta starosti;
  • 31 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 1. leta – v primeru izgube osebne izkaznice več kot enkrat.
• Eno fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 cm in v skladu z navodili Ministrstva za notranje zadeve.

Spremembo prebivališča lahko uredite tudi na veleposlaništvu v Madridu, pri čemer se je treba zglasiti na veleposlaništvu osebno. S seboj morate prinesti osebni dokument.

Poroka v Španiji

Če se nameravate poročiti v Španiji, se zakonska zveza sklepa v skladu s špansko zakonodajo. Za vse potrebne informacije se morate obrniti na pristojni matični urad (Registro Civil) v kraju, kjer se nameravate poročiti. Navadno španski matični urad za sklenitev zakonske zveze od tujcev zahteva te dokumente:

• potrdilo o samskem stanu, ki ga dobite na pristojni upravni enoti v Sloveniji, nadoverjeno z žigom Apostille pri pristojnem slovenskem organu in uradno prevedeno v španski jezik,
• potni list,
• potrdilo o prebivališču (če je v slovenščini, se prav tako potrebuje nadoveritev in uradni prevod v španski jezik).

Španski matični uradi večkrat zahtevajo tudi ureditev prebivanja v Španiji.

Skladno z ZDRS se lahko državljanstvo pridobi po rodu, kar pomeni, da oseba sledi v državljanstvo Republike Slovenije svojima staršema ali vsaj enemu od njiju, če je bil ta slovenski državljan ob rojstvu osebe.
 
Državljanstvo se lahko pridobi tudi z naturalizacijo, to je s predpisano dobo dejanskega in neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji, če izpolnjuje še vse druge, zakonsko določene pogoje za sprejem v državljanstvo. 
 
Slovenska zakonodaja glede pridobitve državljanstva z naturalizacijo loči redno naturalizacijo, ki predvideva desetletno dobo prebivanja tujca v Sloveniji, in naturalizacijo z olajšavami, ki predvideva krajšo dobo dejanskega prebivanja tujca v Sloveniji in omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji le nekaterim kategorijam tujcev (če je oseba poročena s slovenskim državljanom; če je oseba izgubila slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka; če je oseba slovenski izseljenec ali njegov potomec; če je oseba brez državljanstva (apatrid); če je oseba begunec; če je oseba v Republiki Sloveniji obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski študij; če je oseba rojena v Sloveniji in živi v Sloveniji od rojstva; če je oseba mladoletna in živi v Sloveniji).

Poleg redne naturalizacije obstaja izredna naturalizacija, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva, če to koristi državi v družbenem življenju, zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, in predvideva enoletno dobo dejanskega prebivanja v Sloveniji ter omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji, med drugim tujcu dopušča ohranitev dotedanjega državljanstva.

Prenehanje državljanstva Republike Slovenije je mogoče z odpustom ali odrekom.

Priporočamo vam, da si za informacije v zvezi z državljanstvom ogledate temo Državljanstvo.

Na veleposlaništvu v Madridu lahko vložite prošnjo za:

• naknadni vpis rojstva otroka in pridobitev državljanstva s priglasitvijo (po rodu);
• ugotovitev državljanstva;
• sprejem v državljanstvo z izredno naturalizacijo.

Vlagatelj oziroma zakoniti zastopnik mora izpolniti in podpisati slovenski obrazec, predložiti potrebno dokumentacijo in plačati konzularno takso.

Vsi izpiski iz španskih matičnih registrov naj bodo izdani na mednarodnem obrazcu (po Dunajski konvenciji o izdajanju izpiskov iz matičnih knjig v več jezikih oziroma za tujino, 1976).

Dokumentacija iz držav, ki niso podpisnice katere od konvencij o izdajanju izpiskov iz matičnih knjig v več jezikih (Dunajske in Pariške konvencije), mora biti overjena z žigom Apostille in prevedena v slovenski jezik pri uradnem tolmaču.

Za postopke, ki potekajo v Sloveniji, lahko oseba imenuje pooblaščenca v Sloveniji, ki zanjo vloži vlogo v Sloveniji, plača takso, spremlja celoten postopek in zanjo sprejema dokumentacijo. Pri tem opozarjamo, da so na datum vročitve določene dokumentacije vezani nekateri zakonski roki (naprimer pritožbe), zato je treba vročeno dokumentacijo skrbno pregledati.

Konzularno takso je treba poravnati na veleposlaništvu:

• 354 EUR – sprejem v državljanstvo in odpust iz državljanstva,
• 181 EUR - ugotovitev državljanstva,
• 19 EUR - priglasitev v državljanstvo do 36. leta.

Priglasitev v državljanstvo

Če je otrok rojen v tujini in sta ob njegovem rojstvu oba starša državljana Republike Slovenije, samodejno pridobi slovensko državljanstvo. Postopek evidentiranja državljanstva se izvede na zahtevo staršev na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Rok za vložitev take zahteve ni določen.

Če je otrok rojen v tujini in je ob njegovem rojstvu samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije po rodu le, če ga starši priglasijo v slovensko državljanstvo do dopolnjenega 18. leta starosti. V tem primeru otrok ne pridobi slovenskega državljanstva z rojstvom, ampak je za to potrebna posebna izjava volje tistega od staršev, ki je ob otrokovem rojstvu slovenski državljan. Izjava o priglasitvi se lahko vloži na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.

Polnoletna oseba, ki je bila rojena v tujini in ob katere rojstvu je bil samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, starši pa je do 18. leta niso priglasili v slovensko državljanstvo, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije po rodu, če do izpolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije. Izjava o priglasitvi se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.

Ugotovitev državljanstva

Postopek ugotovitve državljanstva je vezan na posebne okoliščine vsakega posameznika in se uporablja, ko prosilec ne ve, ali ima on ali njegovi starši/stari starši slovensko državljanstvo (so se odselili z ozemlja Slovenije že pred desetletji, niso vpisani v državljanske knjige, niso vpisani v register slovenskih državljanov in drugo). V tem postopku uradna oseba v Sloveniji ugotavlja državljanstvo za konkretno osebno ob upoštevanju predpisov o državljanstvu, ki so veljali na današnjem območju Republike Slovenije ob rojstvu osebe in do trenutka, ko se ugotavlja njeno državljanstvo.

Postopek utegne biti dolgotrajen, saj je treba preučiti starejšo zakonodajo in vse okoliščine primera. Uradna oseba ob koncu postopka izda ugotovitveno odločbo (»pozitivno« – prosilec že ima slovensko državljanstvo, ali »negativno« – prosilec nima slovenskega državljanstva). Če državljanstva nima, lahko vloži vlogo za izredno naturalizacijo.

Izredna naturalizacija

Polnoletni slovenski izseljenec oziroma njegov potomec do drugega kolena v ravni črti lahko pridobi državljanstvo v postopku izredne naturalizacije. V tem primeru Vlada RS na podlagi dokumentacije in mnenj pristojnih organov v Republiki Sloveniji ugotavlja korist države, v tem primeru iz nacionalnih razlogov.

Prosilec v postopku izkaže aktivno vez z Republiko Slovenijo oziroma aktivno večletno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah ali odpust iz slovenskega državljanstva zaradi razumljivih razlogov in ponovno prosi za sprejem v slovensko državljanstvo. Prošnji priloži še priporočila ustreznih organizacij, ki potrjujejo njegovo aktivno vez z Republiko Slovenijo.

Obstoj nacionalnih razlogov na podlagi mnenja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije. Za oblikovanje mnenja Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pridobi priporočilo pristojnega diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije.

Listina, podpis ali rokopis, katerega vsebina je nedopustna in v nasprotju z normami javnega reda, se ne overi.

Prosimo, da se pri slovenskih organih, ki jim je listina namenjena, predhodno pozanimate, ali overitev veleposlaništva zadostuje!

Konzularna taksa za overitev podpisa na zasebni listini je 19 EUR. Taksa za overitev fotokopije je 14 EUR za prvo stran in 6 EUR za vsako naslednjo.

Vse države Evropske unije so pogodbenice Konvencije o odpravi potrebe overitve tujih javnih listin, podpisane v Haagu 5. 10. 1961. V skladu s to konvencijo pristojni organ overi javno listino s potrditvijo Apostille, s čimer se potrjuje pristnost podpisa, pečata in svojstvo podpisnika. Ta potrditev je končna za državo in se ne nadoverja. Javna listina, ki je overjena s to potrditvijo, se prizna v vseh državah pogodbenicah te konvencije. Po tej konvenciji se ne overjajo listine, ki se neposredno nanašajo na trgovinske ali carinske zadeve, pa tudi ne listine, ki so jih izdala diplomatsko-konzularna predstavništva.