Urejanje stalnega ali začasnega naslova v tujini se lahko uredi v veleposlaništvu.

Obrazca:

• Vloga za spremembo stalnega ali začasnega prebivališča

• Vloga za spremembo stalnega ali začasnega prebivališča mladoletne osebe

Obrazci:

• izpisek iz matičnega registra o rojstvu,
• izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi,
• izpisek iz matičnega registra o smrti,
• potrdilo o samskem stanu,
• vloga za spremembo osebnega imena.

Naknadni vpis poroke

Če državljan sklene zakonsko zvezo na ozemlju Francije, mora čim prej urediti naknadni vpis zakonske zveze v matični register Republike Slovenije.

V postopku je potrebno predložiti:

• obrazec za vpis zakonske zveze,
• izpisek iz poročne matične knjige na mednarodnem obrazcu,
• fotokopijo potnega lista zakonca,
• izjavo o izbiri priimka po sklenitvi zakonske zveze (če priimek po poroki ni razviden z izpiska iz poročne matične knjige).

Naknadni vpis razveze

Za priznanje tujih sodnih odločb-razveznih sodb, izdanih pred letom 2004, je pristojno okrožno sodišče v Sloveniji.

Državljan ta del postopka ureja sam. Pristojno sodišče v Republiki Sloveniji stranki v postopku neposredno nudi pomoč in posreduje ustrezne usmeritve. 

V postopku se predloži:

• predlog za priznanje tuje sodne odločbe,
• sodna odločba o razvezi, opremljena z uradnim prevodom v slovenski jezik,
• potrdilo o pravnomočnosti sodbe (certificat de non-appel), ki ga izda pristojno apelacijsko sodišče ali kasacijsko sodišče v primeru sporazumne razveze. Potrdilo mora biti uradno prevedeno v slovenski jezik. 

Plačilo takse se izvede na podlagi plačilnega naloga, ki ga sodišče izda po prejemu predloga za priznanje tuje sodne odločbe, z vsemi navodili za plačilo iz tujine.

Ko je državljan prejel priznano tujo sodno odločbo, lahko naknadni vpis razveze in morebitno spremembo imena ureja preko Veleposlaništva.

Za priznanje tujih sodnih odločb-razveznih sodb, izdanih po letu 2004, je pristojna upravna enota.

Stranka se za posredovanje lahko obrne na Veleposlaništvo.

V postopku se predloži:

• sodna odločba o razvezi, sporazumna razveza v obliki notarskega zapisa, ali potrdilo v skladu z 39. členom Uredbe sveta (ES) št. 2201/2003, opremljeno z uradnim prevodom v slovenski jezik,
• potrdilo o pravnomočnosti sodbe (certificat de non-appel), ki ga izda pristojno apelacijsko sodišče ali kasacijsko sodišče v primeru sporazumne razveze. Potrdilo mora biti uradno prevedeno v slovenski jezik,
• zapisnik o spremembi priimka po razvezi (zakonec, ki je ob sklenitvi zakonske zveze spremenil priimek, lahko v 12 mesecih po pravnomočnosti razveze poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske zveze. Izjavo lahko poda le, če v času trajanja zakonske zveze priimka ni spreminjal z odločbo. Po 12 mesecih od pravnomočne razveze se lahko osebno ime spremeni le z odločbo, ki jo izda upravna enota).

Skladno z ZDRS se lahko državljanstvo pridobi po rodu, kar pomeni, da oseba sledi v državljanstvo Republike Slovenije svojima staršema ali vsaj enemu od njiju, če je bil ta slovenski državljan ob rojstvu osebe.
 
Državljanstvo se lahko pridobi tudi z naturalizacijo, to je s predpisano dobo dejanskega in neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji, če izpolnjuje še vse druge, zakonsko določene pogoje za sprejem v državljanstvo. 
 
Slovenska zakonodaja glede pridobitve državljanstva z naturalizacijo loči redno naturalizacijo, ki predvideva desetletno dobo prebivanja tujca v Sloveniji, in naturalizacijo z olajšavami, ki predvideva krajšo dobo dejanskega prebivanja tujca v Sloveniji in omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji le nekaterim kategorijam tujcev (če je oseba poročena s slovenskim državljanom; če je oseba izgubila slovensko državljanstvo na podlagi odpusta ali odreka; če je oseba slovenski izseljenec ali njegov potomec; če je oseba brez državljanstva (apatrid); če je oseba begunec; če je oseba v Republiki Sloveniji obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski študij; če je oseba rojena v Sloveniji in živi v Sloveniji od rojstva; če je oseba mladoletna in živi v Sloveniji).

Poleg redne naturalizacije obstaja izredna naturalizacija, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva, če to koristi državi v družbenem življenju, zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, in predvideva enoletno dobo dejanskega prebivanja v Sloveniji ter omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji, med drugim tujcu dopušča ohranitev dotedanjega državljanstva.

Prenehanje državljanstva Republike Slovenije je mogoče z odpustom ali odrekom.

Na veleposlaništvu v Parizu lahko vložite prošnjo za:

• naknadni vpis rojstva otroka in pridobitev državljanstva s priglasitvijo (po rodu);
• ugotovitev državljanstva;
• sprejem v državljanstvo z izredno naturalizacijo.

Vlagatelj oziroma zakoniti zastopnik mora izpolniti in podpisati slovenski obrazec, predložiti potrebno dokumentacijo in plačati konzularno takso.

Vsi izpiski iz francoskih matičnih registrov naj bodo izdani na mednarodnem obrazcu (po Dunajski konvenciji o izdajanju izpiskov iz matičnih knjig v več jezikih oziroma za tujino, 1976).

Dokumentacija iz držav, ki niso podpisnice katere od konvencij o izdajanju izpiskov iz matičnih knjig v več jezikih (Dunajske in Pariške konvencije), mora biti overjena z žigom Apostille in prevedena v slovenski jezik pri uradnem tolmaču.

Za postopke, ki potekajo v Sloveniji, lahko oseba imenuje pooblaščenca v Sloveniji, ki zanjo vloži vlogo v Sloveniji, plača takso, spremlja celoten postopek in zanjo sprejema dokumentacijo. Pri tem opozarjamo, da so na datum vročitve določene dokumentacije vezani nekateri zakonski roki (na primer pritožbe), zato je treba vročeno dokumentacijo skrbno pregledati.

Priglasitev v državljanstvo

Če je otrok rojen v tujini in sta ob njegovem rojstvu oba starša državljana Republike Slovenije, samodejno pridobi slovensko državljanstvo. Postopek evidentiranja državljanstva se izvede na zahtevo staršev na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Rok za vložitev take zahteve ni določen.

Če je otrok rojen v tujini in je ob njegovem rojstvu samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije po rodu le, če ga starši priglasijo v slovensko državljanstvo do dopolnjenega 18. leta starosti. V tem primeru otrok ne pridobi slovenskega državljanstva z rojstvom, ampak je za to potrebna posebna izjava volje tistega od staršev, ki je ob otrokovem rojstvu slovenski državljan. Izjava o priglasitvi se lahko vloži na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.

Polnoletna oseba, ki je bila rojena v tujini in ob katere rojstvu je bil samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, starši pa je do 18. leta niso priglasili v slovensko državljanstvo, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije po rodu, če do izpolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije. Izjava o priglasitvi se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.

Ugotovitev državljanstva

Postopek ugotovitve državljanstva je vezan na posebne okoliščine vsakega posameznika in se uporablja, ko prosilec ne ve, ali ima on ali njegovi starši/stari starši slovensko državljanstvo (so se odselili z ozemlja Slovenije že pred desetletji, niso vpisani v državljanske knjige, niso vpisani v register slovenskih državljanov in drugo). V tem postopku uradna oseba v Sloveniji ugotavlja državljanstvo za konkretno osebno ob upoštevanju predpisov o državljanstvu, ki so veljali na današnjem območju Republike Slovenije ob rojstvu osebe in do trenutka, ko se ugotavlja njeno državljanstvo.

Postopek utegne biti dolgotrajen, saj je treba preučiti starejšo zakonodajo in vse okoliščine primera. Uradna oseba ob koncu postopka izda ugotovitveno odločbo (»pozitivno« – prosilec že ima slovensko državljanstvo, ali »negativno« – prosilec nima slovenskega državljanstva). Če državljanstva nima, lahko vloži vlogo za izredno naturalizacijo.

Izredna naturalizacija

Polnoletni slovenski izseljenec oziroma njegov potomec do drugega kolena v ravni črti lahko pridobi državljanstvo v postopku izredne naturalizacije. V tem primeru Vlada RS na podlagi dokumentacije in mnenj pristojnih organov v Republiki Sloveniji ugotavlja korist države, v tem primeru iz nacionalnih razlogov.

Prosilec v postopku izkaže aktivno vez z Republiko Slovenijo oziroma aktivno večletno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah ali odpust iz slovenskega državljanstva zaradi razumljivih razlogov in ponovno prosi za sprejem v slovensko državljanstvo. Prošnji priloži še priporočila ustreznih organizacij, ki potrjujejo njegovo aktivno vez z Republiko Slovenijo.

Obstoj nacionalnih razlogov na podlagi mnenja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije. Za oblikovanje mnenja Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pridobi priporočilo pristojnega diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije.

Listina, podpis ali rokopis, katerega vsebina je nedopustna in v nasprotju z normami javnega reda, se ne overi.

Prosimo, da se pri slovenskih organih, ki jim je listina namenjena, predhodno pozanimate, ali overitev veleposlaništva zadostuje!

Konzularne takse za overitve podpisa :

• overitev podpisa na zasebni listini –  19 EUR,
• overitev fotokopije – 14 EUR za prvo stran in 6 EUR za vsako naslednjo stran.

Vse države Evropske unije so pogodbenice Konvencije o odpravi potrebe overitve tujih javnih listin, podpisane v Haagu 5. 10. 1961. V skladu s to konvencijo pristojni organ overi javno listino s potrditvijo Apostille, s čimer se potrjuje pristnost podpisa, pečata in svojstvo podpisnika. Ta potrditev je končna za državo in se ne nadoverja. Javna listina, ki je overjena s to potrditvijo, se prizna v vseh državah pogodbenicah te konvencije. Po tej konvenciji se ne overjajo listine, ki se neposredno nanašajo na trgovinske ali carinske zadeve, pa tudi ne listine, ki so jih izdala diplomatsko-konzularna predstavništva.