Vzreja sladkovodnih organizmov

Sladkovodna akvakultura se deli na hladnovodno in toplovodno. V Sloveniji vzrejamo v sladkih vodah praktično le ribe, zato lahko govorimo kar o ribogojstvu. Večina slovenskih ribogojnic so majhna družinska podjetja, ki pokrivajo potrebe lokalnega trga.

Hladnovodna akvakultura: pretočni bazeni  z vodo, ki ne presega 20 stopinj, so primerni predvsem za vzrejo postrvjih vrst rib (šarenka, ameriška postrv). V Sloveniji imamo okrog 80 ribogojnic postrvi z letno proizvodnjo okrog 900 ton. Večinoma gre za manjše objekte, ki so pomembne pri lokalni oskrbi s svežimi ribami.

Toplovodna akvakultura: ribniki ali vodni zadrževalniki s stoječo vodo nad 20 stopinj so primerni za gojenje krapovskih vrst rib (krap, linj, ščuka, smuč, som tujerodni beli amur in tolstolobik). V Sloveniji je 10 toplovodnih ribogojnic, kjer vzredijo 150 krapovskih vrst.

Za akvakulturo praviloma potrebujemo vodo iz naravnega vira. Pri klasični vzreji je voda pretočna, pri polzaprtih in zaprtih reciklažnih sistemih pa se vodo s črpalkami prek filtrov in prezračevalnih sistemov vrača in izkorišča večkrat s čemer se zmanjša poraba vode. Manjša je na količino proizvodnje tudi obremenitev vodotokov z odpadnimi snovmi.

Marikultura - gojenje morskih organizmov

Marikultura se v zadnjih letih hitro povečuje in razvija. Čeprav lahko marikultura nadomesti zmanjševanje ulova v morju, pa lahko negativno vpliva na na staleže in biotsko raznovrstnost v morjih. V svetu 60 % proizvodnje predstavlja gojenje mehkužcev (školjke, polži), 20 % so ribe ter 20 % ostalo.

V slovenskem morju morske organizme gojimo na območju Debelega rtiča, Strunjana in Seče  v skupni površini 118 ha. Večinoma gre za gojišča školjk in v Seči vzrejališče rib v kletkah. Od školjk se goji sredozemsko klapavico in ladinko, od rib pa brancina.

Registracija objektov za akvakulturo in komercialnih ribnikov

Vsak objekt, v katerem se vzreja ribe ali je namenjen ribolovu v komercialnem ribniku, mora biti registriran v Centralnem registru objektov akvakulture in komercialnih ribnikov v sklopu aplikacije VOLOS.

Vpis v register se izvede v fizični obliki z izpolnjenim obrazcem, obvezna letna poročanja pa z dostopom v aplikacijo z geslom v elektronski obliki, izjemoma tudi v fizični obliki.

Dovoljenje za gojitev rib za poribljavanje

Odprte vode, to je ribiški okoliši in vode posebnega pomena, se lahko poribljavajo le z ribami iz ribogojnic, ki pridobijo dovoljenje za poribljavanje. Poleg vseh upravnih dovoljenj mora ribogojnica imeti tudi ustrezen zdravstveni status.

Ribe, s katerimi se poribljava, morajo biti znanega porekla, ustrezati značilnostim vrste, podvrste, fenotipskim in genotipskim različicam ter biti brez genetskih napak ter drugih deformacij in poškodb.