Alkohol in zdravje

Alkohol je najbolj razširjena in najbolj uporabljena psihoaktivna snov v našem kulturnem okolju. Posledično povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih posledic. Vsako pitje alkohola je tvegano, varna meja pitja ne obstaja.

Medresorsko in v sodelovanju z nevladnimi organizacijami si prizadevamo za manjšo porabo alkohola, zlasti med mladimi. Pri tem zasledujemo načelo sprejemanja ukrepov, ki temeljijo na dokazano učinkovitih poteh za omejevanje pitja alkohola. Politike gradimo na javnozdravstvenih ciljih.

V Sloveniji beležimo sorazmerno visoko stopnjo fizične dostopnosti alkohola, tako v kulturnem smislu 'ob vsaki priložnosti' kot lokacijsko (gosta mreža prodajaln, dostopnost na bencinskih servisih, dostopnost v domačem okolju in podobno).

Pitje alkohola predstavlja veliko ekonomsko breme, tako za posameznika kot za družbo kot celoto. Ocena neposrednih zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2012 in 2016 povprečno znašala 146 milijonov evrov letno. Če temu prištejemo še stroške zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejanj, se številka povzpne na neposredno ocenjenih 228 milijonov evrov letno. Tem bi morali prišteti še posredne ekonomske stroške, povezane z absentizmom na delovnih mestih, zmanjšano produktivnostjo, stroške socialnih intervencij in številne druge, pogosto težko merljive, a zelo pomembne stroške. Zgolj neposredni stroški močno presegajo prilive v državni proračun iz naslova trošarin na alkoholne pijače, ki so v letu 2021 znašali približno 120 milijonov evrov.

V svetu je pitje alkohola šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost. V Evropi je tretji, med mladimi pa prvi vzrok umrljivosti. Bolezni, kot so zasvojenost z alkoholom, alkoholna ciroza jeter in alkoholni gastritis, so neposredno v celoti povezane s pitjem alkohola in bi jih lahko enostavno preprečili.

Pitje alkohola je eden glavnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, poškodbe in nasilje ter peti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti. Poznamo najmanj 60 kategorij bolezni ali zdravstvenih stanj, ki jih povzroča alkohol. Pri več kot 200 dodatnih zdravstvenih stanjih je alkohol eden od pomembnejših dejavnikov tveganja.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (International Agency for Research on Cancer - IARC) je alkohol skupaj s tobakom uvrstila v prvo skupino snovi po svoji rakotvornosti. Pitje alkohola v času nosečnosti lahko privede do negativnih posledic v telesnem in duševnem razvoju ploda, v času dojenja pa škodljivo vpliva na razvoj otroka.

V letu 2020 smo zaradi z alkoholom neposredno povezanimi vzroki smrti beležili skupno kar 943 smrti, kar pomeni, da so vsak dan v povprečju zaradi alkohola umrle tri osebe. Leta 2015 se je Slovenija s 77 umrlimi na 100.000 prebivalcev uvrstila na šesto mesto med državami Evropske unije.

Posledice pitja alkohola so bolj izražene pri osebah z nižjim socialno-ekonomskim položajem, čeprav popijejo enake ali celo manjše količine alkohola. Gre za tako imenovani alkoholni paradoks, k čemur lahko prispeva več različnih dejavnikov, na primer drugi dejavniki življenjskega sloga, slabši dostop do zdravstvenih storitev in drugih virov pomoči, stigma in podobno.

Škodljivost alkohola

Pitje alkohola na način in v količinah, ki presegajo mejo manj tveganega pitja, prinaša grožnjo za zdravje in blagostanje posameznika, njegove družine, ožje in širše okolice ter celotne družbe. Alkohol deluje opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost. Za škodljive učinke alkohola so še posebej občutljivi otroci in mladostniki, pitje alkohola med nosečnostjo pa ogroža tudi še nerojenega otroka in mu lahko zapušča trajne posledice. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so navedena dejstva o porabi alkohola, pivske navade in zdravstvene posledice rabe alkohola ter ukrepi za zmanjšanje škode in viri pomoči. 

Vsebine o škodljivosti alkohola

Poraba alkohola, problematika v Sloveniji

Slovenija spada po porabi alkohola na prebivalca v sam svetovni vrh. Po izračunih NIJZ se je registrirana poraba alkohola v letu 2021 v Sloveniji v primerjavi z letom 2020 zvišala in je znašala 10,62 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 in več let.

Tudi tvegano ali škodljivo pitje alkohola je v Sloveniji zelo razširjeno. Med prebivalci, starimi od 18 do 74 let, je na tak način po podatkih NIJZ vsaj enkrat v letu pila več kot polovica prebivalcev. Slovenija se po deležu prebivalcev, starih 15 in več let, ki se opijejo vsaj enkrat mesečno, po podatkih Eurostata (statističnega urada Evropske unije) uvršča visoko nad evropsko povprečje, na sedmo mesto med 45 evropskimi državami.

Pitje alkohola je zelo razširjeno tudi med slovenskimi mladostniki. Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju  (angleško Health Behaviour in School-Aged Children - HBSC 2018) je pokazala, da je alkoholne pijače (več kot majhno količino) v življenju že kdaj pilo 15 odstotkov 11-letnikov, 40 odstotkov 13-letnikov, 71 odstotkov 15-letnikov in kar 86 odstotkov 17-letnikov. Vzpostavljena regulativa na področju dostopnosti alkoholnih pijač mladoletnim ter opitim osebam se v praksi izvaja pomanjkljivo.

Spoznanja iz kampanje Skriti kupec (v letih 2018 in 2019) kažejo, da lahko mladoletne osebe enostavno kupijo alkoholno pijačo, saj jim v praksi v več kot 90 odstotkih uspe izvesti nakup alkoholne pijače kljub neizpolnjevanju in neizkazovanju polnoletnosti.

Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola 2025 – 2026 

S ciljem zmanjšanja zdravstvenih, socialnih in ekonomskih bremen, povezanih s škodljivo rabo alkohola, je vlada potrdila Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola 2025 - 2026.

Program vključuje vrsto ukrepov, ki temeljijo na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in drugih mednarodnih strategijah za celovito obravnavo te problematike:

  • izboljšanje dostopnosti preventivnih in podpornih storitev
    • krepitev preventivnih aktivnosti na področju tvegane in škodljive rabe alkohola ter vzpostavitev sistematičnega spremljanja ključnih podatkov, kot so poraba alkohola in zdravstvene posledice,
    • okrepitev delovanja programov zgodnje prepoznave in obravnave posameznikov z alkoholnimi težavami, pri čemer bo poseben poudarek namenjen sodelovanju zdravstvenega in socialnega sektorja,
  • ozaveščanje javnosti o tveganjih pitja alkohola
    • povečanje ozaveščenosti o zdravstvenih, socialnih in ekonomskih posledicah pitja alkohola
      • načrtovane so medijske kampanje in izobraževalne dejavnosti, s katerimi bo javnost bolje informirana o tveganjih, povezanih s pitjem alkohola, ter o možnostih pomoči
      • posebna pozornost je namenjena mladim, nosečnicam in ranljivim skupinam prebivalstva,
  • krepitev medsektorskega sodelovanja
    • vključitev in sodelovanje različnih sektorjev, od zdravstva, šolstva, socialnega varstva do lokalnih skupnosti ter nevladnih organizacij,
    • vzpostavitev stalne medresorske koordinacijske skupine, ki bo usklajevala aktivnosti ter omogočila učinkovitejše izvajanje politik in ukrepov,
  • vključevanje lokalnih skupnosti v izvajanje preventivnih dejavnosti
    • lokalne skupnosti bodo igrale ključno vlogo pri prilagajanju ukrepov specifičnim potrebam prebivalstva
      • program predvideva izvedbo delavnic, seminarjev in lokalnih kampanj, ki bodo podprle skupnostne pristope za zmanjšanje škodljive rabe alkohola.

Program smiselno vključuje tudi nekatere dokazano učinkovite ukrepe obvladovanja pitja alkohola, ki se že izvajajo v nekaterih državah, kot so cenovna in fizična dostopnost alkoholnih pijač ter njihovo označevanje, vključno z zdravstvenimi opozorili.

Slovenija se je znotraj političnih zavez SZO obvezala, da bo do leta 2030 v primerjavi z letom 2010 za 20 odstotkov zmanjšala splošno porabo alkohola.

Program za leti 2025 in 2026 tako predstavlja pomemben korak k doseganju tega cilja. S celovitim pristopom in sodelovanjem vseh deležnikov bo Slovenija pristopila k reševanju enega največjih javnozdravstvenih izzivov, s čimer si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev in zmanjšanje stroškov, povezanih s posledicami pitja alkohola.

Alkoholna politika v Sloveniij

Strokovnjaki NIJZ in Ministrstva za zdravje, ki se ukvarjajo s problematiko alkohola, in sodelavci spletne strani MOSA ter Mednarodne mladinske zveze za alkoholno politiko so leta 2018 pripravili publikacijo Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov. Publikacija je namenjena vsem, ki soustvarjajo politiko na področju alkohola v različnih resorjih, tako na ravni države kot na ravni lokalne skupnosti, in ki lahko pripomorejo, da bo škoda zaradi alkohola v Sloveniji čim manjša.

Preberite si publikacijo

Mednarodnopravni okvir na področju alkohola

Alkohol je edina psihoaktivna snov, ki ni mednarodno regulirana tako kot na primer tobak ali prepovedane droge. Kljub številnim prizadevanjem za omejitev problemov, povezanih s pitjem alkohola, ki potekajo zlasti na ravni Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Evropske Unije, so še vedno prisotne velike potrebe po učinkovitejših in tudi mednarodno usklajenih ukrepih.

Na področju alkoholne politike v mednarodnem okviru lahko beležimo ohlapno mednarodno platformo, ki je prvenstveno posledica različnosti pogledov in interesov, nacionalnih praks ter moči alkoholne industrije.

Najbolj referenčen okvir za sprejemanje nacionalnih politik na področju omejevanja porabe alkohola na globalni ravni predstavlja Globalna strategija za zmanjšanje porabe alkohola (v angleščini), sprejeta leta 2010.

Novice

Zakonodaja

Direktorat za javno zdravje

Ministrstvo za zdravje

Štefanova ulica 5
1000 Ljubljana

Portal Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola

Vsebine o alkoholni problematiki, ukrepih in aktivnostih vladnih in nevladnih organizacij lahko na pregleden in jasen način preberete na portalu Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (MOSA).

MOSA

Sorodne teme

Na vrh strani