Alkohol in zdravje

Alkohol je najbolj razširjena in najbolj uporabljena psihoaktivna snov v našem kulturnem okolju. Posledično povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih posledic.
Vsako pitje alkohola je tvegano, varna meja pitja ne obstaja.

Medresorsko in v sodelovanju z nevladnimi organizacijami si prizadevamo za manjšo porabo alkohola, zlasti med mladimi. Pri tem zasledujemo načelo sprejemanja ukrepov, ki temeljijo na dokazano učinkovitih poteh za omejevanje pitja alkohola. Politike gradimo na javnozdravstvenih ciljih.

V Sloveniji beležimo sorazmerno visoko stopnjo fizične dostopnosti alkohola, tako v kulturnem smislu »ob vsaki priložnosti«, kot lokacijsko (gosta mreža prodajaln, dostopnost na bencinskih servisih, dostopnost v domačem okolju in podobno).

Pitje alkohola predstavlja veliko ekonomsko breme, tako za posameznika, kot za družbo kot celoto. Ocena neposrednih zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2012 in 2016 povprečno znašala 146 milijonov evrov letno. Če temu prištejemo še stroške zaradi prometnih nezgod, nasilja v družini in drugih kriminalnih dejanj, se številka povzpne na neposredno ocenjenih 228 milijonov evrov letno. Tem bi morali prišteti še posredne ekonomske stroške, povezane z absentizmom na delovnih mestih, zmanjšano produktivnostjo, stroški socialnih intervencij in številne druge, pogosto težko merljive, a zelo relevantne stroške. Zgolj neposredni stroški močno presegajo prilive v državni proračun iz naslova trošarin na alkoholne pijače, ki so v letu 2021 znašali približno 120 milijonov evrov.

V svetu je pitje alkohola šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost. V Evropi je tretji, med mladimi pa prvi vzrok umrljivosti. Bolezni, kot so zasvojenost z alkoholom, alkoholna ciroza jeter in alkoholni gastritis so neposredno v celoti povezane s pitjem alkohola in bi jih lahko enostavno preprečili.

Pitje alkohola je eden glavnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, poškodbe in nasilje ter peti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti. Poznamo najmanj 60 kategorij bolezni ali zdravstvenih stanj, ki jih povzroča alkohol. Pri več kot 200 dodatnih zdravstvenih stanjih je alkohol eden od pomembnejših dejavnikov tveganja.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je alkohol skupaj s tobakom uvrstila v prvo skupino snovi po svoji rakotvornosti. Pitje alkohola v času nosečnosti lahko privede do negativnih posledic v telesnem in duševnem razvoju ploda, v času dojenja pa škodljivo vpliva na razvoj otroka.

V  letu 2020 smo zaradi z alkoholom neposredno povezanimi vzroki smrti beležili skupno kar 943 smrti, kar pomeni, da so vsak dan v povprečju zaradi alkohola umrle tri osebe. Leta 2015 se je Slovenija s 77 umrlimi na 100.000 prebivalcev uvrstila na šesto mesto med državami Evropske unije.

Posledice pitja alkohola bolj izražene pri osebah z nižjim socialno ekonomskim položajem, čeprav popijejo enake ali celo manjše količine alkohola. Gre za tako imenovani alkoholni paradoks, k čemur lahko prispeva več različnih dejavnikov, na primer drugi dejavniki življenjskega sloga, slabši dostop do zdravstvenih storitev in drugih virov pomoči, stigma in podobno.

Škodljivost alkohola

Pitje alkohola na način in v količinah, ki presegajo mejo manj tveganega pitja, prinaša grožnjo za zdravje in blagostanje posameznika, njegove družine, ožje in širše okolice ter celotne družbe. Alkohol deluje opojno, škodljivo in povzroča zasvojenost. Za škodljive učinke alkohola so še posebej občutljivi otroci in mladostniki, pitje alkohola med nosečnostjo pa ogroža tudi še nerojenega otroka in mu lahko zapušča trajne posledice. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so navedena dejstva o porabi alkohola, pivske navade in zdravstvene posledice rabe alkohola ter ukrepi za zmanjšanje škode in viri pomoči. 

Vsebine o škodljivosti alkohola

Poraba alkohola, problematika v Sloveniji

Slovenija spada po porabi alkohola na prebivalca v sam svetovni vrh. Po izračunih NIJZ se je registrirana poraba alkohola v letu 2021 v Sloveniji v primerjavi z letom 2020 zvišala in je znašala 10,62 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 in več let.

Tudi tvegano ali škodljivo pitje alkohola je v Sloveniji zelo razširjeno. Med prebivalci, starimi 18–74 let, je na tak način po podatkih NIJZ vsaj enkrat v letu pila več kot polovica prebivalcev. Slovenija se po deležu prebivalcev, starih 15 in več let, ki se opijejo vsaj enkrat mesečno, po podatkih Eurostata (statističnega urada Evropske unije) uvršča visoko nad evropsko povprečje, na sedmo mesto med 45 evropskimi državami.

Pitje alkohola je zelo razširjeno tudi med slovenskimi mladostniki. Raziskava HBSC 2018 (Health Behaviour in School-Aged Children, slovensko Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju) je pokazala, da je alkoholne pijače (več kot majhno količino) v življenju že kdaj pilo 15 odstotkov 11-letnikov, 40 odstotkov 13-letnikov, 71 odstotkov 15-letnikov in kar 86 odstotkov 17-letnikov. Že vzpostavljena regulativa na področju dostopnosti alkoholnih pijač mladoletnim ter opitim osebam se v praksi pomanjkljivo izvaja.

Spoznanja iz kampanje »Skriti kupec« (2018 – 2019) kažejo, da lahko v praksi mladoletne osebe enostavno opravijo nakup alkoholne pijače, saj jim v praksi v več kot 90 odstotkih uspe izvesti nakup alkoholne pijače kljub neizpolnjevanju in neizkazovanju polnoletnosti.

Alkoholna politika

Publikacija je nastala leta 2018 in je namenjena vsem, ki soustvarjajo politiko na področju alkohola v različnih resorjih, tako na ravni države kot na ravni lokalne skupnosti, in ki lahko pripomorejo, da bo škoda zaradi alkohola v Sloveniji čim manjša. Pripravili so jo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problematiko alkohola na NIJZ in Ministrstvu za zdravje, sodelavci spletne strani MOSA in Mednarodne mladinske zveze za alkoholno politiko.

Alkoholna politika v Sloveniji

Ukrepi na področju alkohola

Po letu 2000 nam je v Sloveniji uspelo narediti nekaj pomembnih korakov v smeri učinkovite alkoholne politike. Sprejetih je bilo kar nekaj naprednih in učinkovitih ukrepov za zmanjševanje pitja alkohola. Tako je leta 2001 Zakon o medijih popolnoma prepovedal oglaševanje alkoholnih pijač, a le za krajše obdobje, do leta 2002, ko je bil sprejet Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Ta je pod določenimi pogoji znova dovolil oglaševanje alkoholnih pijač.

Mednarodno-pravni okvir na področju alkohola

Alkohol je edina psihoaktivna snov, ki ni mednarodno regulirana na način, kot na primer tobak ali prepovedane droge. Kljub številnim prizadevanjem za omejitev problemov, povezanih s pitjem alkohola, ki potekajo zlasti na ravni Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Evropske Unije, so še vedno prisotne velike potrebe po učinkovitejših in tudi mednarodno usklajenih ukrepih.

Na področju alkoholne politike v mednarodnem okviru lahko beležimo ohlapno mednarodno platformo, ki je prvenstveno posledica različnosti pogledov in interesov, nacionalnih praks ter moči alkoholne industrije.

Najbolj referenčen okvir za sprejemanje nacionalnih politik na področju omejevanja porabe alkohola na globalni ravni predstavlja Globalna strategija za zmanjšanje porabe alkohola, sprejeta leta 2010.

Strokovne konference in posveti

Na ministrstvu v sodelovanju z drugimi resorji, z NIJZ in nevladnimi organizacijami organiziramo in sodelujemo na dogodkih, ki so povezani z ukrepanjem na področju alkohola. 

Informacije o dogodkih s področja alkoholne politike in o aktivnostih na tem področju so zbrane na portalu MOSA

Zakonodaja

Direktorat za javno zdravje

Ministrstvo za zdravje

Štefanova ulica 5
1000 Ljubljana

Portal Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola

Vsebine o alkoholni problematiki, ukrepih in aktivnostih vladnih in nevladnih organizacij lahko na pregleden in jasen način preberete na portalu Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (MOSA).

MOSA

Sorodne teme

Na vrh strani