Arhitekturna politika
Evropska unija je v svojem dokumentu (v angleškem jeziku) prepoznala arhitekturo kot tipičen primer horizontalnega značaja kulture, ki ni vključen zgolj v kulturno politiko, temveč v več javnih politik. Države so zavezane upoštevati arhitekturo in njeno kulturno razsežnost ter posebne značilnosti pri vseh zadevnih politikah, predvsem pri politikah v zvezi z gospodarsko in socialno kohezijo, trajnostnim razvojem in izobraževanjem.
Javni interes na področju arhitekture obsega dvig kakovosti življenja in življenjskega okolja ter uveljavljanje trajnostnega razvoja, socialne kohezije in kulturne identitete. Zagotavlja se ga z arhitekturnim, krajinsko arhitekturnim, urbanističnim in prostorskim načrtovanjem ter z oblikovanjem interierjev ob upoštevanju prostora kot omejene dobrine, vključno z ohranjanjem okolja in kulturne dediščine.
Arhitektura za ljudi
Vlada Republike Slovenije je 31. avgusta 2017 sprejela arhitekturno politiko Slovenije Arhitektura za ljudi.
S tem strateškim dokumentom nameravamo uveljavili evropsko kulturno politiko s področja arhitekture in hkrati postavili okvir za dolgoročno razpravo o nacionalni arhitekturni politiki.
Arhitekturna politika v ospredje postavlja posameznika, ki ima pravico do urejenega, ekonomičnega, zdravega, varnega in do okolja prijaznega grajenega prostora. Cilji arhitekturne politike so skladni z aktualnimi evropskimi razvojnimi politikami: kakovostna arhitektura, pametna rast, trajnostna razvoj in vključujoča arhitektura.
Vsebina arhitekturne politike in zlasti razvojne pobude sledijo naslednjim razvojnim izzivom: kakovostna arhitektura je zdrava, varna, do okolja prijazna in ekonomična; inovativna arhitektura je spodbuda za gospodarsko rast in blaginjo ljudi; urejena dejavnost arhitekture je pogoj za uresničitev njene ustvarjalne in povezovalne moči; kulturna dediščina je aktivno vključena v današnje razvojne izzive, saj tvori jedro trajnostne družbe in nacionalne kulturne identitete; arhitektura javnih zgradb in javnih površin je zgled in spodbuda za javne in zasebne investicije; mednarodni prostor je za arhitekturo pomembno področje razvoja in priložnosti.
Arhitekturna politika je okvir za dolgoročno razpravo o nacionalni arhitekturni politiki in podlaga za sprejem zakonodaje, ki bo imela neposreden vpliv na kakovostno oblikovan prostor in arhitekturo. Izvajanje arhitekturne politike bo spremljala delovna skupina, ki jo je imenovala vlada marca 2019. Delovna skupina bo pripravila akcijski načrt z ukrepi za implementacijo arhitekturne politike
Cilji arhitekturne politike so skladni z evropskimi razvojnimi politikami v obdobju 2014 do 2020 in Deklaracijo iz Davosa.
Deklaracija iz Davosa
V Evropskem letu kulturne dediščine 2018 je Švica s konferenco na visoki politični ravni v Davosu odprla razpravo na temo kakovostne kulture gradnje kulture ter z uporabo termina Baukultur pokazala na tradicijo, ki je že desetletja prisotna v evropskih deželah.
Na konferenci je bila podpisana deklaracija Za kakovostno kulturo gradnje (Baukultur).
Deklaracija iz Davosa poudarja vlogo kulture kot osrednjo za kakovost našega življenjskega okolja. Opominja nas, da so stavbe ustvarjajo prostor za kulturo, hkrati pa so tudi same odraz kulture. Deklaracija izpostavlja skupno odgovornost politike in družbe v grajenem okolju in zato zahteva, da se oblikuje skupna in celovita evropska politika za doseganja kakovostnega grajenega okolja.
Grajeno okolje pomembno vpliva na blaginjo in kakovost življenja vseh prebivalcev. Je ključnega pomena za družbene povezave in medsebojna vplivanja ter za ustvarjalnost in identiteto ljudi s prostorom. Zagotavljanje kakovostnega razvoja že zgrajenih naselij in skrbnega ravnanja s krajino sta dva izmed osrednjimi izzivi, s katerimi se soočata današnja družba in kultura gradnje prihodnosti.
Naša mesta, vasi in krajine so podvržena čedalje večjim pritiskom; širjenje mest, razpršena gradnja in večanje prometnih obremenitev negativno vplivajo na družbo. Potrebno je razviti evropske politike, katerih cilj je doseči dolgoročno izboljšanje načina oblikovanja grajenega okolja v prihodnosti. Cilji vključujejo tako kulturno dediščino kot sodobno arhitekturo ter gradnjo.
Cilji deklaracije se skoraj v celoti odražajo tudi v slovenski arhitekturni politiki Arhitektura za ljudi, zato pričakujemo, da bodo vse te aktivnosti tudi v slovenskem prostoru pripomogle k razmisleku o našem grajenem prostoru in konstruktivnem delovanju vseh nas, da na različnih ravneh in po svojih zmožnostih prispevamo k izboljšanju stanja našega grajenega prostora.