Delo z azbestom

Izpostavljenost azbestu še vedno ostaja velik problem pri postopkih odstranjevanja, rušenja in vzdrževanja. Vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroči azbestozo, bolezen plevre, pljučnega raka in maligni mezoteliom plevre ali peritoneja. Za te, pogosto smrtne bolezni, ni znanega zdravila. Zaradi dolge latentne dobe se lahko bolezen pojavi tudi po 20 do 40 letih po izpostavljenosti. Zato se mora izpostavljenost azbestnim vlaknom v čim večji meri preprečiti, saj na osnovi sedanjih znanstvenih dokazov ni mogoče določiti varne meje za izpostavljenost azbestnim vlaknom. Ker je uporaba azbesta v Evropi naraščala do poznih 70. let, se bo letno število malignih bolezni še naprej povečevalo celo v tistih državah, ki so prve prepovedale uporabo in dobavo azbesta. V nekaterih državah članicah bo letno število bolezni zaradi izpostavljenosti azbestnim vlaknom doseglo vrh šele okoli leta 2030.

Zaradi varovanja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, osveščanja delodajalcev in  delavcev glede škodljivosti azbesta se je Odbor glavnih inšpektorjev za delo EU (SLIC) na osnovi Dresdenske deklaracije 2003 o zaščiti delavcev pred azbestom že v letu 2004 odločil, da ustanovi dve posebni delovni skupini, ki bi obravnavali azbest. Prva je bila ustanovljena z namenom, da pripravi vse potrebno za izvedbo azbestne akcije, ki se je  odvijala v letu 2007, saj so jo morale države članice EU implementirati do 15. aprila 2006. Druga delovna skupina pa je imela nalogo, da zagotovi pripravo praktičnih smernic za delo z azbestom za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo. Praktične smernice so bile izdelane in imajo cilj:

• pomagati pri identifikaciji azbesta in azbestnih produktov med uporabo, vzdrževanjem in servisiranjem obratov, opreme in zgradb,
• pomagati pri dvigu zavesti ljudi o prisotnosti azbesta,
• prikazati dobro prakso pri odstranjevanju azbesta, rokovanju azbestno cementnih produktov in odpadkov,
• spodbujati uporabo zaščitne opreme in osebne varovalne opreme.

Praktične smernice so bile izdelane za naslednje skupine:  

• za delodajalce: praktični priročnik o najboljši praksi ponazarja stanje tehnike, organizacije in osebne varnosti in zaščitne ukrepe, ki jih je delodajalec dolžan izvajati,
• za delavce: praktični priročnik o najboljši praksi daje informacije glede zaščitnih ukrepov, kjer je velika pozornost usmerjena na usposabljanje in na motivacijo glede na varne in zdrave delovne pogoje,
• za inšpektorje: praktični priročnik o najboljši praksi ponazarja ključne vidike s katerimi se inšpektorji srečujejo pri inšpekcijskih nadzorih.

Obvladovanje posledic dela z azbestom

Zaradi dela z azbestom v Republiki Sloveniji obolevajo delavci, katerim kateri lahko pod določenimi pogoji zaprosijo za odškodnino. Do odškodnine iz naslova poklicne bolezni zaradi dela z azbestom so upravičene osebe:

• ki so ali so bile zaposlene pri delodajalcih, ki so predelovali, skladiščili, vgrajevali, uporabljali ali odstranjevali azbest oziroma azbestne izdelke, na delovnih mestih, kjer so ali so bile izpostavljene azbestu;
• zaposlene pri drugih delodajalcih, ki so na podlagi pravnega posla opravljale delo pri delodajalcih iz prejšnjega odstavka ter so bile izpostavljene azbestu pri delu;
• ki so pri svojem poklicnem delu uporabljale delovno ali osebno varovalno opremo, ki je vsebovala azbest, ali so pri svojem poklicnem delu prihajale v stik z azbestnimi vlakni na drugačen način;
• s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so zbolele za mezoteliomom zaradi izpostavljenosti azbestu na ozemlju Republike Slovenije, če so imele v času izpostavljenosti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Dediči umrle osebe oziroma upravičenca lahko zahtevajo nadaljevanje postopka pred medresorsko komisijo ter vstopijo v postopek sporazumevanja o odškodnini.

 Pogoji za izplačilo odškodnine so:

• da je vlogo za odškodnino vložila upravičena oseba pri medresorski komisiji,
• da je oseba iz prejšnje alineje pridobila mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu,
• da je bilo v postopku pred medresorsko komisijo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za izplačilo odškodnine upravičencu,
• da je bil med strankami dosežen sporazum o izplačilu odškodnine.

Slovenija zagotavlja odškodnino v višini 60%, delodajalec pa v višini 40%. Kadar delodajalec, pri katerem je bil upravičenec zaposlen, oziroma pravni naslednik delodajalca ne obstaja več, ali če gre za okoljski mezoteliom, pa Slovenija krije odškodnino v celoti.

Pomembno je omeniti tudi to, da v primerih, ko gre pri upravičencu za poslabšanje zdravstvenega stanja in je upravičenec v preteklosti že prejel odškodnino za lažjo obliko bolezni, upravičencu pripada razlika v odškodnini.

Pravica do invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji

Do invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji so upravičene osebe, ki so:

• ali so bile zaposlene pri delodajalcih, ki so predelovali, skladiščili, vgrajevali, uporabljali ali odstranjevali azbest oziroma azbestne izdelke, na delovnih mestih, kjer so ali so bile izpostavljene azbestu,
• zaposlene pri drugih delodajalcih, ki so na podlagi pravnega posla opravljale delo pri delodajalcih iz prejšnjega odstavka ter so bile izpostavljene azbestu pri delu,
• pri svojem poklicnem delu uporabljale delovno ali osebno varovalno opremo, ki je vsebovala azbest, ali so pri svojem poklicnem delu prihajale v stik z azbestnimi vlakni na drugačen način,

če je pri njih po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju invalidnost II. oziroma III. kategorije zaradi poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in so dopolnile najmanj 23 let pokojninske dobe.