Skoči do osrednje vsebine

Biovarnost je ključnega pomena za zaščito zdravja ljudi, živali in okolja pred škodljivimi biološkimi dejavniki. Biovarnost zajema vse ukrepe in postopke, ki so namenjeni preprečevanju, nadzoru in obvladovanju bioloških tveganj. To vključuje zaščito pred patogeni mikroorganizmi, toksini in drugimi biološkimi dejavniki, ki lahko povzročijo bolezni ali škodujejo ekosistemom.

Izvajalci dejavnosti so odgovorni za zdravje svojih živali in za zmanjševanje tveganja za vnos povzročiteljev bolezni v obrat oziroma njeno nadaljnje širjenje ter za sprejem ukrepov za biološko zaščito. Vsi obiskovalci obrata so odgovorni za izvajanje ukrepov za biološko zaščito, ki jih ima izvajalec dejavnosti določene v svojem načrtu biovarnosti, vključno z opredeljenim obdobjem zadnjega stika obiskovalca obrata s živalmi iz drugega obrata. Pri izvajanju svojih dejavnosti so veterinarji in druge uradne osebe, ki prihajajo v stik z živalmi, odgovorni za preprečevanje oziroma zmanjševanje tveganja za vnos povzročiteljev bolezni v obrate ter za prenos in širjenje bolezni znotraj obrata.

Biovarnostni ukrepi za preprečevanje vnosa bolezni

Pravilnik o biovarnosti ter izvajanju biovarnostnih ukrepov iz uredbe (EU) o prenosljivih boleznih živali določa splošne in posebne biovarnostne ukrepe za preprečevanje vnosa bolezni v obrate ter širjenja bolezni med obrati. Prav tako ureja kategorizacijo obratov, določitev stopnje tveganja za obrate ter način zbiranja podatkov v zvezi z biovarnostjo v centralnem informacijskem sistemu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Splošni biovarnostni ukrepi so namenjeni vsem izvajalcem dejavnosti ne glede na način reje in vrsto oziroma kategorijo rejnih živali, posebni biovarnostni ukrepi pa se nanašajo na posamezne živalske vrste glede na vrsto obratov.

Smernice

  • Smernice za izvajanje splošnih biovarnostnih ukrepov v rejah živali

    Smernice so namenjene zagotavljanju osnovnih informacij in osnovnega znanja o najpomembnejših vidikih biološke varnosti v obratih z živalmi, kot so določeni s pravilnikom. Zajemajo osnovne informacije o sprejemljivih načinih izvajanja splošnih biovarnostnih ukrepov in o kriterijih za merjenje željenih učinkov ukrepov. Vsebino teh smernic je treba obravnavati kot priporočila.
    Navodila