Preprečevanje vseh oblik antisemitizma in boj proti njim

Antisemitizem je družbenopolitični pojav, ki ima v Evropi (in v Sloveniji) dolgo zgodovino. Pojavlja se v različnih, bolj ali manj vidnih oblikah in v osnovi temelji na iskanju grešnega kozla ter dajanju poenostavljenih in lahko razumljivih razlag kompleksnih izzivov in težav, s katerimi so se spoprijemale evropske družbe. Zaradi globalnosti in informacijske povezanosti današnjega sveta se teorije zarot in sporočil z antisemitskimi vsebinami po spletu in družbenih omrežjih širijo tudi v Sloveniji. Ker gre za eno od oblik širjenja sovraštva in antisemitskih idej, morajo pristojne institucije in ustrezni deležniki v Republiki Sloveniji aktivneje sistemsko in strateško preventivno delovati za preprečevanje širjenja in popularizacije takih idej ter obravnavati vse oblike antisemitizma v slovenski družbi.

Republika Slovenija obsoja vse oblike in pojave antisemitizma, ekstremizma, rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije, neonacizma, neofašizma in vse druge oblike nestrpnosti ter je zavezana svetovnim prizadevanjem proti vsem zgoraj navedenim oblikam nestrpnosti.

Republika Slovenija je 1. decembra 2011 postala članica Mednarodne zveze za spomin na holokavst (angleško International Holocaust Remembrance Alliance – IHRA). Po včlanitvi v IHRA je Vlada Republike Slovenije imenovala stalno slovensko delegacijo pri IHRA, ki se ukvarja s prednostnimi področji: spominjanjem, raziskovanjem in izobraževanjem.

Republika Slovenija je sodelovala pri vsebinski pripravi in je sosponzorirala Resolucijo Organizacija združenih narodov (OZN) o zanikanju holokavsta, ki sta jo predlagala Izrael in Nemčija.

Republika Slovenija je bila med prvimi državami, ki so prevzele pravno nezavezujočo opredelitev antisemitizma IHRA brez dodatnih razlag oziroma ilustrativnih primerov. Vlada Republike Slovenije je 13. februarja 2020 sprejela pravno nezavezujočo delovno opredelitev zanikanja in izkrivljanja dejstev o holokavstu IHRA, ki potrjuje, da domača in mednarodna javnost ne smeta dovoliti zanikanja in izkrivljanja dejstev o holokavstu, da ju morata obsoditi ter da je treba to vprašanje obravnavati celostno

Ukrepi

V nadaljevanju so zapisani ukrepi proti antisemitizmu, več o posameznih ukrepih pa si lahko preberete v sami strategiji:

1. Vzpostavitev medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja strategije ter obravnavo izzivov glede boja proti antisemitizmu.

2. Podaja predloga organom kazenskega pregona, da ministrstvu, pristojnemu za pripravo strategije, enkrat letno sporočijo informacijo o številu kazenskih ovadb ter kratko navedbo (fazo) izvedenih ukrepanj, kadar gre za kazniva dejanja iz 131. in 297. člena Kazenskega zakonika, oziroma drugih kazenskih ovadb za druga primerljiva kazniva dejanja z oznako SOV (okrajšava za sovraštvo) in je mogoče iz vsebine tako označene zadeve oceniti, da vsebuje elemente antisemitizma. 

3. Ozaveščanje in strokovno usposabljanje ustreznih javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki pri delu (v skupnosti ali s posamezniki) lahko naletijo na antisemitizem, za njegovo prepoznavanje, ustrezno obravnavo oziroma učinkovito ukrepanje.

4. Ozaveščanje in strokovno usposabljanje zaposlenih v pravosodju, ki delajo z obsojenimi storilci kaznivih dejanj v sistemu izvrševanja kazenskih sankcij (prostostne in skupnostne sankcije), o antisemitizmu in metodah pomoči pri delu, resocializaciji in reintegraciji z ideologijami, ki vsebujejo premise antisemitizma radikaliziranih obsojenih storilcev kaznivih dejanj.

5. Ozaveščanje javnih uslužbencev, ki delajo s prosilci za mednarodno zaščito, z osebami, ki jim je priznana mednarodna zaščita, ter z osebami, ki jim je priznana začasna zaščita, o antisemitizmu ter okrepitev vključevanja vsebin za spodbujanje strpnosti (s poudarkom na odpravljanju in spreminjanju antisemitskih stališč) v njihovo delo z osebami iz teh ciljnih skupin.

Zaščita in negovanje judovske kulture

Ker se v popisih prebivalstva od leta 2002 ne opredeljuje glede etnične pripadnosti, tudi števila oseb, ki se opredeljujejo za Jude v Republiki Sloveniji, ni mogoče natančno določiti, vendar gre za etnično skupnost, ki je na ozemlju današnje Republike Slovenije zgodovinsko prisotna že vsaj od srednjega veka. Hkrati je judovska skupnost v Republiki Sloveniji ena tistih skupnosti, ki je bila v prejšnjem tisočletju – nazadnje in najbolj načrtno med drugo svetovno vojno – zaradi delovanja nacističnih oziroma fašističnih oblasti in kolaboracionistov skoraj popolnoma uničena zaradi načrtnega fizičnega preganjanja in iztrebljanja. V prizadevanjih ohranjati svoje snovno in nesnovno kulturno bogastvo, krepiti pluralizem in medkulturni dialog na svojem ozemlju si mora Republika Slovenija prizadevati zagotavljati razmere, ki bodo ustvarjale še ugodnejše okolje za kulturno delovanje lokalne judovske skupnosti, da se bodo njeni pripadniki in pripadnice pri izvajanju svojih kulturnih dogodkov, ohranjanju običajev in obiskovanju verskih obredov počutili varno.

Na področju ohranjanja judovske kulture delujejo nekatere nevladne organizacije in država. Republika Slovenija in lokalne skupnosti skrbijo za judovska pokopališča in sinagoge, ki so vpisani v register nepremične kulturne dediščine in sestavljajo ohranjeno kulturno dediščino Judov na Slovenskem. To so sinagoga Maribor, judovska pokopališča v Dolgi vasi pri Lendavi, v Murski Soboti, Ljubljani in Rožni Dolini pri Novi Gorici, židovska četrt v Mariboru in sinagoga v Lendavi.

Ukrepi

V nadaljevanju sta predstavljena ukrepa s področja zaščite in negovanja judovske kulture, več o ukrepih pa si lahko preberete v strategiji:

1. Okrepitev dialoga z judovskimi skupnostmi v Sloveniji ter s policijo pri oceni varnostnih tveganj in potreb po okrepljenem varovanju med judovskimi kulturnimi prireditvami.
2. Podpora kulturni dejavnosti judovskih organizacij v Sloveniji, tudi z ustvarjanjem spodbudnejših pogojev za prijave na razpise s področja kulture.

Izobraževanje, raziskovanje in spomin

Preganjanje Judov in njihove kulture (običajev in vere) ter načina življenja skozi stoletja, ki je svoj vrhunec doseglo s holokavstom, je pustilo neizbrisen vpliv na zgodovino Evrope. Navkljub vsemu slabemu, kar se je v Evropi zgodilo zaradi preganjanja Judov, si Evropa ne sme dovoliti pozabe ali izkrivljanja takih zgodovinskih dogodkov, temveč mora ohranjati spomin nanje zato, da prenese na prihodnje generacije svojih prebivalcev spomin in opomin na to, kar se ne sme več zgoditi, in na tisto, kar je pripeljalo do tragičnih dogodkov. V drugi svetovni vojni je bil tudi slovenski narod zaradi svojega slovanskega izvora in naselitve na ozemlju, ki naj bi bilo življenjski prostor, namenjen izključno Nemcem v Tretjem rajhu, obsojen na iztrebljenje. Številni prebivalci slovenskih ozemelj so bili med vojno odpeljani v nacistična in fašistična koncentracijska delovna in uničevalna taborišča, kjer so usodo delili z Judi, Romi, pripadniki drugih narodov in verskih ločin, obsojenimi na uničenje. Tisti, ki so preživeli in dočakali osvoboditev, so svoje izkušnje prinesli domov in jih delili v domačih okoljih, zato spomin na koncentracijska taborišča in zločine, ki so se dogajali v njih, ostaja v slovenski zavesti.

Skozi celotno zgodovino samostojne slovenske države se v slovenski družbi ohranja spomin na travmatične izkušnje (nacistično-fašistične poboje, izgone, interniranje ter pošiljanje prebivalcev Slovenije v koncentracijska taborišča) iz druge svetovne vojne, ki so pustile neizbrisne sledove na slovenski družbi in se zapisale v njen zgodovinski spomin. V Republiki Sloveniji si je treba prizadevati za ohranitev spomina in širjenje oziroma popularizacijo znanja in vedenja o pomenu posledic nacizma, o holokavstu, koncentracijskih in uničevalnih taboriščih.

Leta 2008 je Republika Slovenija razglasila 27. januar, ki je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, za dan spomina na holokavst. Ob njegovem zaznamovanju vsako leto v sodelovanju z judovsko skupnostjo, organizacijami taboriščnic in taboriščnikov, lokalnimi skupnostmi, pristojnimi ministrstvi in slovensko delegacijo pri IHRA potekajo številni kulturni dogodki in izobraževalne dejavnosti. V muzejskem spominskem kompleksu Auschwitz-Birkenau na Poljskem, v katerega je bilo po zbranih podatkih odpeljanih 2324 Slovencev in Slovenk ter Judov in Romov s takratnega slovenskega ozemlja, je tudi tako imenovani jugoslovanski paviljon, namenjen spominjanju na trpljenje jetnikov z ozemlja celotne nekdanje Jugoslavije. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (MK) je zagotovilo delež sredstev za plačilo obnove paviljona in postavitve skupne razstave v spomin na trpljenje in na žrtve v Auschwitz-Birkenauu z ozemlja Slovenije.

Ukrepi

V nadaljevanju sta predstavljena ukrepa s področja izobraževanja, raziskave in spominov, več o ukrepih si lahko preberete v sami strategiji:

1. Letna izvedba izobraževanj osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev o uporabnih znanjih, praktičnih orodjih in vsebinah za izvedbo kakovostnih predavanj o holokavstu in spominu nanj.
2. Povezovanje kulturnih, akademskih in izobraževalnih institucij za vrednotenje, predstavitev in komunikacijo judovske dediščine.

Vse omenjene ukrepe je mogoče nadgrajevati, upoštevaje nove izzive in razpoložljive zmogljivosti deležnikov.