Povzročitelj bolezni

Bolezen modrikastega jezika (angleško Blue Tongue Disease - BT) povzroča virus iz rodu orbivirusov iz družine reovirusov. Doslej je bilo s pomočjo testov serumske nevtralizacije identificiranih 24 različnih serotipov virusa BT.

Virus se ne prenaša z živali na žival s kontaktom ali izločki, temveč ga prenašajo krvosesne mušice iz rodu Culicoides.

Verjetnosti mehanskega prenosa virusa med posameznimi čredami živali ter znotraj same črede pa zaradi slabe higienske prakse (na primer zaradi uporabe kontaminirane kirurške opreme ali okuženih votlih injekcijskih igel) ni mogoče izključiti.

Kadar krvosesna mušica zagrize v okuženo žival, se virus prenese na krvosesno mušico skupaj z vsesano krvjo in se namnožuje v mušici. Replikacijski ciklus virusa v vektorski mušici ter v prežvekovalskem gostitelju povečujeta količino virusa BT, ki je na voljo za širitev na nove naključne in neokužene gostitelje ter vektorje.

Največja populacija vektorja, mušic Culicoides, se pojavlja pozno poleti in jeseni, zato je v tem obdobju BT najbolj prisotna.

Zgodovina in širjenje bolezni

Bolezen modrikastega jezika je bila prvič opisana v Južni Afriki, doslej pa so jo prepoznali že v večini tropskih in subtropskih držav.

Po letu 1999 se je bolezen razširila tudi v Grčiji, Italiji, na Korziki (Francija) in Balearskih otokih (Španija). Posamezni primeri so bili ugotovljeni tudi v drugih državah (v Bolgariji, na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovem, v Srbiji in Črni Gori).

V teh primerih je bil povzročitelj BTV (blue tongue virus) serotipov 2, 4, 9 in 16. Ti primeri so bili zabeleženi mnogo bolj severno in zahodno od običajne razširjenosti bolezni.

Konec poletja 2006 je bil BTV serotipa 8 (BTV 8) prvič ugotovljen na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in delih severovzhodne Francije. V letu 2007 se je BTV 8 močno razširil po severni in zahodni Evropi. Prizadete države so se soočale s povečano smrtnostjo živali ter izgubo proizvodnje, kar je povzročilo hudo gospodarsko krizo v kmetijstvu. V letu 2008 so prizadete države uvedle programe cepljenja proti bolezni. Bolezen se je postopno umirjala, posledično so bila vsa območja z omejitvami zaradi BTV 8 v nadaljnjih letih ukinjena.

V južnih delih Evrope pa ostajajo v veljavi območja z omejitvami, predvsem zaradi pojavov BTV 1, 4, 9 in 16.

V letu 2014 se je iz jugovzhodne Evrope začel širiti BTV 4, ki je bil novembra 2015 prvič potrjen tudi pri nas.

Bolezen modrikastega jezika v Sloveniji

Prvi primer BT v Sloveniji je bil ugotovljen 18. novembra 2015. Ker je šlo za prvi primer pri nas, so bili vzorci poslani v potrditev in določitev serotipa v referenčnem laboratoriju EU za BT v Pirbrightu (Velika Britanija). Bolezen je bila potrjena 25. novembra 2015, povzročitelj bolezni pa je bil BTV 4.

BT se je pojavil na gospodarstvu z govedom na severovzhodu Slovenije, v občini Kuzma.

V letu 2016 pa je bil 25. avgusta postavljen prvi klinični sum bolezni modrikastega jezika pri ovcah. Sum je bil 26. avgusta 2016 tudi potrjen. BTV 4 se je pojavil na območju občine Ilirska Bistrica. Skupno je bilo v potrjenih 27 izbruhov BTV 4, 13 izbruhov pri govedu in 14 izbruhov pri ovcah. V vseh primerih so bili izraženi klinični znaki bolezni. Zadnji izbruh BTV 4 je bil potrjen 4. novembra 2016.

Območje z omejitvami

Zaradi pojava BTV 4 je bilo celotno ozemlje Republike Slovenije določeno kot območje z omejitvami, na katerem se izvajajo določeni ukrepi.

Z 8. marcem 2021 je bilo ukinjeno območje z omejitvami zaradi BT in vsi ukrepi v povezavi s tem.

Pogoji za premike dovzetnih živali v Slovenijo

Premiki živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov s kmetijskega gospodarstva ali centra za zbiranje ali skladiščenje semena, ki je na območju z omejitvami, so dovoljeni, če izpolnjujejo predpisane pogoje.

Premiki živali za takojšen zakol 

 Pogoji za premike dovzetnih živali za takojšen zakol:

• premiki dovzetnih živali z območja z omejitvami za takojšen zakol se dovolijo, če na gospodarstvu izvora v 30 dneh pred odpremo živali v zakol ni bilo potrjenih primerov BT;
• pod veterinarskim nadzorom so vsa kmetijska gospodarstva, ki so registrirana in imajo določenega koncesionarja za zagotavljanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali;
• živali se prevažajo pod veterinarskim nadzorom v namembno klavnico, kjer morajo biti zaklane v roku 24 ur od prispetja; živali morajo biti poslane neposredno v namembno klavnico, razen v primeru, da zaradi dobrobiti pri prevozu počivajo znotraj istega območja z omejitvami;
• trgovec (imetnik) mora pošiljko najaviti na pristojni območni urad (OU) UVHVVR vsaj dva delovna dneva pred nameravano odpremo, da lahko uradni veterinar vsaj 48 ur pred natovarjanjem živali prijavi pošiljko pristojnemu organu namembnega kraja v sistemu TRACES;
• seznam klavnic v drugih državah članicah, določenih za zakol živali, pridobi UVHVVR in ga objavi na svoji spletni strani;
• enako velja za premike iz drugih držav članic ali njihovih delov, kjer ni isto območje z omejitvami kot v Sloveniji (BTV 4), v Slovenijo;
• če gre za premik živali z okuženega na ogroženo območje znotraj istega območja z omejitvami, morajo živali, ki se premikajo, izpolnjevati predpisane zahteve, razen če gre za živali za takojšen zakol. 

Promet s semenom, jajčnimi celicami in zarodki

Promet s semenom, jajčnimi celicami in zarodki, ki izvirajo od dovzetnih živali z območja z omejitvami, je možen le, če je seme odvzeto živalim darovalkam vsaj 60 dni pred vzpostavitvijo območja z omejitvami ali če so na živalih opravljene predpisane preiskave.

Živali za pleme in proizvodnjo

Iz območij z omejitvami zaradi BT se lahko v Slovenijo pošljejo živali za pleme in proizvodnjo le pod določenimi pogoji.

Dodatni pogoji v zvezi s tranzitom živali

Vsak premik dovzetnih živali z območja z omejitvami se lahko opravi le z očiščenim in dezinficiranim prevoznim sredstvom, ki ga mora na kraju natovarjanja dodatno tretirati z odobrenim insekticidom, repelentom pooblaščena organizacija za izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD).

Ukrepi na območju z omejitvami ostanejo v veljavi vsaj dve leti po zadnjem ugotovljenem primeru BT.

Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika

Ko je enkrat bolezen prisotna na območju države, je najučinkovitejši oziroma edini ukrep za izkoreninjenje bolezni zaščitno cepljenje.

Cepljenje ne vpliva neposredno na trajanje oziroma podaljšanje ukrepov zaradi BT.

Država lahko ukine vse ukrepe oziroma omejitve zaradi BT, če dve leti po začetku izvajanja programa spremljanja in nadzora BT, vključno z dvema celotnima sezonama aktivnosti vektorja, na območju ni več kroženja virusa.

Na podlagi znanstvenega mnenja Evropske agencije za varstnost hrane (European Food Safety Authority - EFSA) je za učinkovito izkoreninjenje BT potrebno vsaj petletno zaporedno cepljenje vsaj 95 odstotkov populacije goveda in ovac.

Učinkovitost cepljenja se preverja s sistemom nadzora, ki zagotavlja ugotavljanje BT prevalence ob zelo nizki pojavnosti, enoodstotni prevalenci ali nižje.

Izvedba cepljenja v  letu 2021

Za učinkovito zaščito je moralo biti vso govedo in drobnica cepljena v času, ki zagotavlja nastanek imunosti pred začetkom sezone aktivnosti vektorja.

Upoštevati je treba tudi izbiro cepiva, saj je število odmerkov, potrebnih za aktivno zaščito, drugačno pri posameznih vrstah dovzetnih živali.

V letu 2021 se je izvedlo peto zaporedno (predvidoma zadnje) cepljenje vseh govedi in drobnice proti BTV 4 v rokih in na način, kot je določen v tem programu.