Skoči do osrednje vsebine

Bovina virusna diareja je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih parkljarjev. Povzroča ekonomske izgube predvsem zaradi zmanjšanega prirasta mesa, zmanjšane mlečnosti, motenj v reprodukciji, pa tudi poginov.

O bolezni

Bovina virusna diareja (BVD) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se pojavlja pri domačih in divjih parkljarjih in rejcu povzroča predvsem ekonomske izgube zaradi zmanjšanja prirasta mesa in količine mleka, motenj pri razmnoževanju goveda in pogina živali.

Prizadeto je  predvsem mlado govedo, značilna je povišana telesna temperatura, akutno vnetje in razjede na sluznici prebavil, rinitis in trajna ali občasna driska, včasih tudi  šepanje.

Zaradi marsikdaj neopazne zaznavnosti je bolezen potrebno načrtno preprečevati, saj lahko povzroči, ne glede na obliko, v kateri se pojavi, za rejca zelo velike ekonomske izgube.

Prenos bolezni

Okužene živali izločajo virus BVD z nosnim izcedkom, izdihanim zrakom, slino, urinom, blatom, semenom in z izcedki iz maternice. Živali se najpogosteje okužijo ob neposrednem stiku z okuženo živaljo (nakup, skupna paša, razstava), lahko pa tudi z izdihanim zrakom, okuženo hrano in semenom. Virus pa lahko s črede na čredo posredno z okuženo opremo in oblačili prenašajo tudi ljudje (obiskovalci, mešetarji, pomoč pri porodu, veterinarji).

Potrditev bolezni

Bolezen se potrdi na podlagi kliničnih znakov in laboratorijskih preiskav krvi in organov (pri poginulih živalih).

Zdravljenje

Bolezen zdravimo simptomatsko.

Ekonomski pomen

BVD je v svetu obravnavana kot bolezen, ki povzroča velike ekonomske škode. Poleg vidnih škod, kot so abortusi, nevitalna teleta in driske, povzroča tudi prikrite škode, ki so posledica večjega števila pregonitev, zgodnjega odmiranja zarodkov, zmanjšane odpornosti živali in s tem povezanih infekcijskih bolezni (mastitis in podobne), zmanjšano mlečnost, slabši prirast, predčasne izločitve živali ter rojstvo trajnih izločevalcev virusa.

Preprečevanje bolezni

Ločimo bolne živali od ostalih, opravimo dezinfekcijo hleva in transportnih sredstev, priporoča se vakcinacija v starosti od šest mesecev do dve leti z oslabljenim virusom. Gibanje goveda mora biti omejeno.

Najpomembnejši preventivni ukrep, ki ga lahko izvaja rejec je, da prepreči vnos virusa BVD v hlev z novonabavljenimi živalmi. Vnos virusa BVD lahko preprečimo le, če laboratorijski pregled vzorca krvi (seruma) živali s preiskavo na protitelesa in virus BVD, opravimo pred nakupom živali. V okuženih rejah je treba čim hitreje odkriti stalne izločevalce virusa in jih izločiti. Vnos virusa v rejo preprečujemo tudi z uporabo svoje opreme in semenom pregledanih bikov. Ne smemo pozabiti na nevarnost prenosa virusa BVD tudi z naravnim pripustom. Če se rejci odločajo za skupno pašo ali organizacijo razstave, je treba pred tem za vse živali opraviti laboratorijske teste.

Status reje, proste bovine virusne diareje

Na podlagi izkazanega interesa rejcev ter na pobudo veterinarjev praktikov, predvsem zaradi škod, ki jih BVD povzroča v slovenski govedorejski proizvodnji, je bil pripravljen Pravilnik, ki ureja pogoje za priznanje, pridobitev in vzdrževanje statusa črede, proste goveje virusne diareje. Tako je bila rejcem dana možnost, da z izvajanjem prostovoljnih ukrepov in zviševanjem zdravstvenega stanja svoje črede, uradno pridobijo status proste črede, kar pomeni tudi prednosti pri prometu.

V juliju 2014 je bila na podlagi izpolnjevanja pogojev iz pravilnika izdana prva odločba o podelitvi statusa črede proste BVD, s čimer se potrjuje tudi ozaveščenost rejcev o pomenu preventivnega delovanje ter njihova zavezanost k zagotavljanju višjega zdravstvenega stanja svojih živali.

 

Priznanje, pridobitev in vzdrževanje statusa črede, proste goveje virusne diareje

Naziv storitve Institucija
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin