Bovina virusna diareja
O bolezni
Bovina virusna diareja (BVD) je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se pojavlja pri domačih in divjih parkljarjih in rejcu povzroča predvsem ekonomske izgube zaradi zmanjšanja prirasta mesa in količine mleka, motenj pri razmnoževanju goveda in pogina živali.
Prizadeto je predvsem mlado govedo, značilna je povišana telesna temperatura, akutno vnetje in razjede na sluznici prebavil, rinitis in trajna ali občasna driska, včasih tudi šepanje.
Zaradi marsikdaj neopazne zaznavnosti je bolezen potrebno načrtno preprečevati, saj lahko povzroči, ne glede na obliko, v kateri se pojavi, za rejca zelo velike ekonomske izgube.
Bolezen se pojavlja v več oblikah. Inkubacijska doba je lahko dolga od enega do štiri tedne.
-
Subklinična oblika
Ugotovi se v čredah, kjer ni klinično zaznavne bolezni. Ugotovljena so protiteles pri preiskavi krvi.
-
Subakutna oblika
Pojavi se povišana telesna temperatura, okoli 40°C in pospešeno dihanje ter kratkotrajne spremembe na ustni sluznici, kot so hiperemija, razjede. Opazimo nosni izcedek, solzenje, kašelj in kratkotrajno drisko, najpogosteje pri mladem govedu.
-
Akutna oblika
Pojavi se največ pri petih odstotkih živali. Telesna temperatura je okoli 41°C, zaznajo se pospešeno dihanje, depresija, neješčnost in izrazita levkopenija. Opazimo hiperemijo sluznice nosu in serozen nosni izcedek.
Pri hudih infekcijah je smrček pokrit z debelo plastjo lepljivega izcedka. Ta se spremeni v kraste, pod katerimi so erozije, prisotna je vlecljiva sluz. Zaznaven je keratokonjunktivitis, včasih tudi keratitis. V nekaterih čredah je kot glavni klinični znak šepavost. Med povišano telesno temperaturo so iztrebki izoblikovani, imajo primesi sluzi in krvi. Po nekaj dneh se pojavi driska, ki zelo smrdi in vsebuje mehurčke plina. V iztrebkih je dosti sluzi. Pri podaljšani bolezni se koža vratu, pleč, kolen in presredka nabira v gube. Zelo pade mlečnost, živali so mršave in hujšajo.
-
Kronična oblika
Ta oblika nastane iz akutne. Živali postopno hirajo, pojavijo se hiperkeratolitične spremembe in občasne driske. Zelo pogoste so sekundarne infekcije razjed na sluznici, ki se kažejo kot sirasto gnojne smrdljive obloge. Traja lahko šest mesecev in več, smrtnost je zelo visoka.
Prenos bolezni
Okužene živali izločajo virus BVD z nosnim izcedkom, izdihanim zrakom, slino, urinom, blatom, semenom in z izcedki iz maternice. Živali se najpogosteje okužijo ob neposrednem stiku z okuženo živaljo (nakup, skupna paša, razstava), lahko pa tudi z izdihanim zrakom, okuženo hrano in semenom. Virus pa lahko s črede na čredo posredno z okuženo opremo in oblačili prenašajo tudi ljudje (obiskovalci, mešetarji, pomoč pri porodu, veterinarji).
Potrditev bolezni
Bolezen se potrdi na podlagi kliničnih znakov in laboratorijskih preiskav krvi in organov (pri poginulih živalih).
Zdravljenje
Bolezen zdravimo simptomatsko.
Ekonomski pomen
BVD je v svetu obravnavana kot bolezen, ki povzroča velike ekonomske škode. Poleg vidnih škod, kot so abortusi, nevitalna teleta in driske, povzroča tudi prikrite škode, ki so posledica večjega števila pregonitev, zgodnjega odmiranja zarodkov, zmanjšane odpornosti živali in s tem povezanih infekcijskih bolezni (mastitis in podobne), zmanjšano mlečnost, slabši prirast, predčasne izločitve živali ter rojstvo trajnih izločevalcev virusa.
Preprečevanje bolezni
Ločimo bolne živali od ostalih, opravimo dezinfekcijo hleva in transportnih sredstev, priporoča se vakcinacija v starosti od šest mesecev do dve leti z oslabljenim virusom. Gibanje goveda mora biti omejeno.
Najpomembnejši preventivni ukrep, ki ga lahko izvaja rejec je, da prepreči vnos virusa BVD v hlev z novonabavljenimi živalmi. Vnos virusa BVD lahko preprečimo le, če laboratorijski pregled vzorca krvi (seruma) živali s preiskavo na protitelesa in virus BVD, opravimo pred nakupom živali. V okuženih rejah je treba čim hitreje odkriti stalne izločevalce virusa in jih izločiti. Vnos virusa v rejo preprečujemo tudi z uporabo svoje opreme in semenom pregledanih bikov. Ne smemo pozabiti na nevarnost prenosa virusa BVD tudi z naravnim pripustom. Če se rejci odločajo za skupno pašo ali organizacijo razstave, je treba pred tem za vse živali opraviti laboratorijske teste.
Status reje, proste bovine virusne diareje
Na podlagi izkazanega interesa rejcev ter na pobudo veterinarjev praktikov, predvsem zaradi škod, ki jih BVD povzroča v slovenski govedorejski proizvodnji, je bil pripravljen Pravilnik, ki ureja pogoje za priznanje, pridobitev in vzdrževanje statusa črede, proste goveje virusne diareje. Tako je bila rejcem dana možnost, da z izvajanjem prostovoljnih ukrepov in zviševanjem zdravstvenega stanja svoje črede, uradno pridobijo status proste črede, kar pomeni tudi prednosti pri prometu.
V juliju 2014 je bila na podlagi izpolnjevanja pogojev iz pravilnika izdana prva odločba o podelitvi statusa črede proste BVD, s čimer se potrjuje tudi ozaveščenost rejcev o pomenu preventivnega delovanje ter njihova zavezanost k zagotavljanju višjega zdravstvenega stanja svojih živali.
Priznanje, pridobitev in vzdrževanje statusa črede, proste goveje virusne diareje
Naziv storitve | Institucija |
---|---|
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin |
-
Zaznava virusa
Rejec prisotnosti virusa BVD v reji ne zazna v 70 - 90% primerov. Toda z natančnim pregledom lahko v nekaj dneh po vnosu virusa BVD v rejo pri večini živali opazimo povišano telesno temperaturo, pljučnico, drisko, padec mlečnosti in zvrgavanje pri posameznih brejih živalih. Po 2 do 4 tednih pa v krvi z laboratorijsko preiskavo že lahko dokažemo specifična protitelesa. Nezaznavna oblika BVD je v reji lahko prisotna več let in se izmenično pojavlja z izboljšanjem in poslabšanjem zdravstvenega stanja živali. Okužena žival izloča virus od 7 do 10 dni, potem pa tvori protitelesa, ki ostanejo v krvi vse življenje. Takšna žival ni več nevarna za širjenje virusa, zaščitena je tudi pred okužbo z istim tipom virusa BVD.
-
Prenos s semenom
Virus BVD se lahko prenaša s semenom, pridobljenim od akutno obolelih ali stalno okuženih bikov!
-
Okužba v maternici
Pri brejih živalih je v primeru prisotnosti virusa BVD pogost pojav okužba zarodka v maternici!
-
Stalni izločevalci
Okužba zarodka z virusom BVD pred razvojem imunskega sistema (do 120. dneva brejosti krave ali telice) ima lahko za posledico nastanek in rojstvo stalnega izločevalca virusa BVD! Takšne živali so navidezno zdrave, vendar pa so vse do smrti izločevalci virusa BVD v okolje in glavni vir okužbe za še neokužene živali!
Zakonodaja
- Pravilnik o statusu črede, proste goveje virusne diareje
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/689 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za spremljanje, programe izkoreninjenja in status prost nekaterih bolezni s seznama in porajajočih se bolezni (Besedilo velja za EGP) (Besedilo velja za EGP)
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/881 z dne 23. marca 2021 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2020/689 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za spremljanje, programe izkoreninjenja in status prost nekaterih bolezni s seznama in porajajočih se bolezni (Besedilo velja za EGP)