Pomen čebel in opraševanja

Življenjska doba čebel delavk je od nekaj dni pa do enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in aktivnosti, ki jih počnejo skozi življenje. V vseh obdobjih leta je za dosego maksimalne življenjske dobe pomembna ustrezna hrana. Čebele gnetejo cvetni prah in prenašajo nektar v istem starostnem obdobju, kot gradijo satje. Od pašnih čebel sprejemajo nektar, ki ga ventilirajo na jezičku, nekaj pa ga razdelijo drugim čebelam. Te ga po daljšem prezračevanju odložijo v celice, kjer še naprej zori v med.

Vrednost vseh čebeljih pridelkov pa je veliko manjša od koristi, ki jo imamo zaradi opraševanja. Čebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika:

• kmetijska proizvodnja, neodvisna od opraševanja, se je v zadnjih 50 letih podvojila
• kmetijska proizvodnja, za katero je potrebno opraševanje, pa se je povečala za štirikrat
• od opraševanja je tako odvisna tretjina pridelane hrane na svetu
• FAO ocenjuje, da je opraševanje potrebno pri 71 odstotkih rastlinskih vrst, gojenih za prehrano ljudi
• 90 odstotkih vse hrane je proizvedeno iz teh pridelkov

Poleg pomena čebel za uspešno kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja preskrbo s hrano, je treba omeniti še njihovo vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnotežja in biotske raznovrstnosti v naravi.

Statistični podatki

V Sloveniji se po podatkih registra čebelnjakov (stanje na dan 31. oktober 2023) ukvarja s čebelarstvom 11.109 čebelarjev (106 ekoloških čebelarjev), ki čebelarijo v 15.519 čebelnjakih, v povprečju s po 16,78 čebelje družine na čebelarja.

Skupno je bilo v letu 2023 (stanje na dan 31. oktober 2023) po podatkih registra čebelnjakov 207.799 čebeljih družin (od tega je bilo 7865 čebeljih družin v ekološki reji), ki so pridelale 285 ton medu (od tega je pridelava ekološkega medu znašala 25,03 tone).

Proizvodnja in odkup

Čebelarstvo ima v Sloveniji velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke (med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup) človek uporablja kot hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Čebelji pridelki so tudi pomembna surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov.

Potrošnja medu presega domačo proizvodnjo in znaša okrog en kilogram na prebivalca na leto. V zadnjih desetih letih se bistveno ne spreminja. V letu 2022 je znašala 1,27 kilograma na prebivalca. Povprečna stopnja samooskrbe je bila v zadnjih 10 letih 57 odstotkov. Od leta 2013 se giblje med 15 odstotkov (2021) in 90 odstotkov (2022). Izvoz medu se je v obdobju med 2010 in 2020 povečal s 40 ton na 306 ton. Ravno tako se je v tem obdobju povečal uvoz medu iz 585 ton na 1106 ton.

Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle. V letu 2010 je odkupna cena medu znašala 3,18 evra na kilogram, v letu 2020 pa je znašala 5,39 evra na kilogram. Precej višjo ceno čebelarji dosegajo s prodajo na tržnicah. Cena vseh vrst medu na tržnicah je od leta 2010 narasla s 5,67 na 12,05 evra na kilogram v letu 2022. Slovenski čebelarji več kot 80 odstotkov medu prodajo na domu. V zadnjih letih na tržnicah prodajo okrog 60 ton medu.

Priznana rejska organizacija in odobrena vzrejališča čebeljih matic

V Sloveniji so čebelarji organizirani v okviru ene priznane rejske organizacije, ki izvaja rejski program za kranjsko čebelo (latinsko Apis mellifera carnica). V skladu z rejskim programom mora potekati tudi vzreja čebeljih matic, ki se izvaja na odobrenih vzrejališčih čebeljih matic.

Priznana rejska organizacija je Čebelarska zveza Slovenije.

Pašni red

Čebelarski pašni red pripravijo organizacije čebelarjev z območja pasišča, potrdi pa ga minister z odločbo za obdobje petih let.

Izvajalec pašnega reda mora v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja za obdobje potrjenega pašnega reda voditi naslednje podatke in evidence:

• ime in priimek ter kontaktne podatke izvajalca pašnega reda;
• seznam katastrskih občin, ki spadajo v čebelarski pašni red;
• podatke za registracijo stojišč, skladno s predpisom, ki ureja označevanje in registracijo čebelnjakov in stojišč;
• izjeme glede krajših razdalj, ki jih določa 10. člen pravilnika;
• pisna soglasja ali pogodbe z lastniki zemljišč, kjer so določena stojišča;
• soglasja Zavoda za gozdove Slovenije o primernosti stojišč v gozdnem prostoru.

Izvajalec pašnega reda mora imeti izdelan postopek namestitve in umika čebel s stojišča. Kopije predlogov za namestitev čebel, izdanih soglasij in zavrnitev soglasij o namestitvi čebel na pašo mora hraniti še eno leto po zaključku petletnega obdobja potrjenega pašnega reda.

Izvajalec pašnega reda čebelarje obvešča o pomembnih dogodkih in spremembah na stojiščih, ki so za čebele neugodne oziroma nevarne in bi bilo treba zaradi njih  čebele umakniti s stojišča.

Stroški na čebelji panj, ki nastanejo pri razporejanju čebel na stojišče, se obračunajo v protivrednosti 10 % priporočene maloprodajne cene enega kilograma medu v preteklem letu. To priporočeno ceno na stanje 31. decembra za preteklo leto Čebelarska zveza Slovenije  objavi v čebelarskem glasilu v začetku naslednjega leta.

Čebelar, ki pripelje čebele v krog s polmerom 3 kilometre od vzrejnega čebelnjaka ali plemenišča odobrenega vzrejališča gospodarskih matic, mora izvajalcu pašnega reda predložiti izjavo, da ima v čebelnjaku samo družine, ki po morfoloških in etoloških značilnostih ustrezajo lastnostim avtohtone kranjske čebele.