Avtoceste in hitre ceste

V Sloveniji gradimo avtoceste že od leta 1970, ko se je začela gradnja prve avtoceste med Vrhniko in Postojno. Leta 1995 je bil sprejet nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, v okviru katerega smo zastavili strateške, organizacijske in finančne temelje za uresničevanje izgradnje avtocestnega križa, ki je del  vse-evropskega cestnega omrežja (TEN) v smeri:

• sever–jug, ki je skladna z X. evropskim transportnim koridorjem (smer Ljubljana–Zagreb–Beograd–Skopje–Solun),
• zahod–vzhod, ki je skladna z V. evropskim transportnim koridorjem (smer Trst–Koper–Postojna–Ljubljana–Budimpešta).

Gradnja avtocest

V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republike Slovenije se zagotavlja ustrezno notranjo in zunanjo povezanost države, spodbujanje nadaljnjega gospodarskega razvoja države, izboljšanje in povečanje nivoja prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu.

Program predvideva izgradnjo manjkajočih avtocest in cest ustreznega standarda v dveh smereh:

• v smeri jugozahod–severovzhod od Kopra do Šentilja na slovensko–avstrijski meji z odcepi do slovensko–italijanske meje pri Fernetičih in Vrtojbi ter slovensko-madžarske meje pri Pincah ter od Maribora proti Gruškovju na slovensko-hrvaški meji;
• v smeri severozahod–jugovzhod od predora Karavanke na slovensko–avstrijski meji do Obrežja na slovensko-hrvaški meji.

V letu 2008 je bilo dokončanih nekaj zelo pomembnih in dolgo pričakovanih avtocestnih odsekov. Julija 2008 je bil dokončan avtocestni odsek Šentvid–Koseze, oktobra 2008 je bil dokončan pomurski avtocestni krak Maribor–Pince v skupni dolžini 82,3 km. V letu 2009 so bili prometu predani avtocestni odsek Slivnica–Draženci v dolžini 19,8 km, vzhodna mariborska obvoznica v dolžini 9,5 km ter z vidika gradnje zelo zahteven 10 km odsek hitre ceste Razdrto–Vipava čez Rebernice, ki je bil prometu predan 13. avgusta 2009.

V juniju 2010 sta bila prometu predana še zadnja manjkajoča odseka na dolenjskem avtocestnem kraku, Pluska–Ponikve in Ponikve–Hrastje, v skupni dolžini 14,8 km. S tem je torej v celoti dokončan dolenjski krak avtoceste A2 med Ljubljano in Obrežjem, v skupni dolžini 105 km.

Glavne in regionalne ceste

Državne ceste, ki jih upravlja Direkcija za infrastrukturo, delimo na glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda in turistične regionalne ceste (RT).

Glavne ceste I. reda (G1) so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med središči regionalnega pomena. Navezujejo se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav.

Glavne ceste II. reda (G2) so ceste namenjene prometnemu povezovanju med večjimi središči lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije ter vzporednim povezavam avtocestam in hitrim cestam ter na cestni sistem sosednjih držav.

Regionalna cesta I. reda (R1) je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije.

Regionalna cesta II. reda (R2) je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije.

Regionalna cesta III. reda (R3) je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste (RT)) in obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje kategorije.

Podatki o cestnem omrežju

Za zbiranje podatkov o cestnem omrežju javnih cest, ki obsegajo državne in občinske ceste, je zadolžena Direkcija za infrastrukturo. Del omrežja državnih cest je hkrati tudi del omrežja evropskih cest.

Podatki o cestni infrastrukturi obsegajo statistične podatke po občinah in statističnih regijah (dolžine državnih, občinskih in javnih cest, dolžine E-cest, gostoto javnega cestnega omrežja) ter so v časovnih serijah prosto dostopni na naslednjih povezavah na portalu Odprti podatki Slovenije (OPSI):

• Dolžine državnih cest in E-cest po občinah in regijah od leta 1990 dalje
• Dolžine javnih cest (državnih in občinskih) po občinah, statističnih regijah in kohezijskih regijah od leta 2002 dalje
• Dolžine občinskih cest po občinah in regijah od leta 2002 dalje
• Pregled dolžin državnih in občinskih cest v naselju in izven naselja
• Dolžine odsekov, ki pripadajo E-cestam in TEN-T cestam TERN omrežja, po občinah
• Gostota javnega cestnega omrežja po občinah in regijah

Dokumenti o cestni infrastrukturi za leto 2021 obsegajo začasne podatke z oceno dolžin državnih cest na dan 20. aprila 2021.

Od 1. julija 2019 naprej je v vseh podatkovnih dokumentih o dolžinah državnih cest upoštevana metodologija, po kateri so dolžine vseh vrst cest zajete brez priključkov in primerljive z dejansko prevoženimi razdaljami med kraji, navigacijskimi napravami in elektronskimi zemljevidi. Na voljo so tudi izrisi odsekov državnih cest.

Podatki o cestnem prometu

Direkcija za infrastrukturo na področju prometa opravlja naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih ter štetja prometa na državnih cestah.

Podatki o razmerah na državnih cestah in prometu na njih so objavljeni na portalu Prometno–informacijskega centra za državne ceste (PIC), kjer so na voljo povezave do cestnih kamer, števcev prometa, prometnega koledarja in merilnih mest sistema Burja.

Direkcija za infrastrukturo zagotavlja tudi podatke o prometnih obremenitvah, ki so bistven element načrtovanja, gradnje in vzdrževanja voziščnih konstrukcij. Pripravljeni so na osnovi podatkov štetja prometa, ki se izvaja z avtomatskimi števci in s posameznimi ročnimi štetji prometa na območju celotne Slovenije. Števni podatki so ena temeljnih informacij o prometu na cestah in služijo za pripravo različnih prometnih analiz in med drugim omogočajo tudi izračun povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP).

Podatki o cestnem prometu v zadnjih 10 letih so dopolnjeni tudi s podatki izrednih štetij na državnih cestah, ki jih naročajo izvajalcem drugi naročniki, ti pa so dolžni zbrane podatke posredovati Direkciji za infrastrukturo.

Podrobnejši podatki o cestnem prometu so prosto dostopni na naslednjih povezavah na portalu Odprti podatki Slovenije (OPSI):

• Podatki o števnih mestih in karte števnih mest od leta 2005.
• Pregled prometnih obremenitev od leta 1997 in karte prometnih obremenitev od leta 2002.
• Podatki o prometnem delu od leta 1991.

Evropske poti (E-ceste in TEN-T ceste), ki potekajo preko Slovenije

Preko Slovenije potekajo po avtocestah in nekaterih odsekih glavnih cest naslednje E-ceste v skupni dolžini 588 km (leta 2022):

• E57   Graz/Gradec – Maribor – Ljubljana
• E57, E59   (Šentilj – Pesnica – Maribor – Slivnica – Dragučova)
• E57, E70   (Zadobrova – Malence – Vič – Kozarje)
• E59   Spielfeld/Špilje – Maribor – Zagreb
• E61   Predor Karavanke – Ljubljana – Trieste/Trst – Rijeka/Reka
• E61, E70   (Kozarje – Vrhnika – Logatec – Postojna – Senožeče – Gabrk – Sežana – Fernetiči)
• E70   Trieste/Trst – Ljubljana – Zagreb
• E652   Klagenfurt/Celovec – Ljubelj – Naklo
• E653   Letenye/Letina – Pince – Murska Sobota – Maribor
• E751   Rijeka/Reka – Pula – Koper – Trieste/Trst

Podobno potekajo večinoma po avtocestah TEN-T ceste TERN omrežja v skupni dolžini 590 km (leta 2022).

Podrobnejši podatki so na portalu OPSI – Odprti podatki Slovenije (Dolžine odsekov, ki pripadajo E-cestam in TEN-T cestam TERN omrežja, po občinah).