Nacionalni akcijski načrt in njegovo uresničevanje

Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (NAN) temelji na treh stebrih, ki jih predvidevajo tudi Smernice OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (Smernice), in sicer:

1. odgovornost države za vzpostavitev ustreznega pravnega okvira,
2. odgovornost gospodarskih družb za spoštovanje človekovih pravic in
3. odgovornost države, da sankcionira kršitve.

Priloga NAN so Smernice za izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic v gospodarstvu.

Za uresničevanje NAN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu skrbi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami, k sodelovanju vabi tudi Varuha človekovih pravic, gospodarstva, sindikatov, nevladnih organizacij in akademske sfere. NAN predvideva vsaki dve leti pregled njegovega izvajanja in pripravo priporočil. Vlada Republike Slovenije je dne 17. junija 2021 s sklepom sprejela Prvo poročilo o izvajanju Akcijskega načrta Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu za obdobje 2018 do 2020.

Načrtovani ukrepi

Dolžnost države, kot ugotavlja NAN, da z uveljavitvijo zakonov od gospodarskih subjektov zahteva spoštovanje človekovih pravic ter občasno ocenjuje primernost takšnih zakonov in odpravo morebitnih ugotovljenih vrzeli.

Na podlagi teh ugotovitev so bile oblikovane prednostne naloge NAN:

Promocija enakih možnosti

Promocija enakih možnosti je ena izmed prednostnih nalog Vlade Republike Slovenije, ki jo izvajajo ministrstva in vladne službe. 

Kot samostojen državni organ na področju varstva pred diskriminacijo je bil z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo ustanovljen zagovornik oziroma zagovornica načela enakosti. Njegova naloga je, da daje priporočila delodajalcem, gospodarskim subjektom in drugim subjektom v zvezi s preprečevanjem in odpravljanjem diskriminacije, opravljanjem nalog inšpekcijskega nadzora in zagotavljanjem neodvisne pomoči v smislu svetovanja in pravne pomoči, povezanih z diskriminacijo.

Varstvo temeljnih delavskih pravic (prekarno delo)

Za zagotavljanje kakovostnih delovnih mest, ki zaposlenim omogočajo ustrezno raven pravne, ekonomske in socialne varnosti, in s tem nadaljnjo odpravo segmentacije na trgu dela bo Slovenija ob sodelovanju socialnih partnerjev sprejela konkretne ukrepe. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti je v tem okviru pripravilo dokument Za dostojno življenje (2016) in s tem namenom ustanovilo Regijski center za dostojno delo Ljubljana (RCDDL) sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada (2017).

Varstvo okolja in trajnostni razvoj

Varovanje okolja in trajnosti sega na področje varstva potrošnikov, kjer sta v ospredju pravica potrošnikov do zdravega okolja in trajnostna potrošnja. Gre za področje storitev splošnega pomena (voda, telekomunikacije, energija), pri katerih je treba zagotavljati dostopnost potrošnikov do teh storitev ob upoštevanju načela previdnosti.

Preprečevanje trgovine z ljudmi

Slovenija se je v boj proti trgovini z ljudmi dejavno vključila leta 2002 z imenovanjem nacionalnega koordinatorja za to področje in ustanovitvijo Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi (MDS TZL), v kateri sodelujejo tudi nevladne in humanitarne organizacije. Naloge MDS TZL so usmerjene predvsem v pomoč nacionalnemu koordinatorju pri pripravi predlogov za krepitev učinkovitosti politike in ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi, pripravi strateških dokumentov ter uresničevanju zahtev in priporočil različnih mednarodnih nadzornih mehanizmov na tem področju. Podrobnejše informacije so dostopne na strani Boj proti trgovini z ljudmi.

Pomemben pripomoček za prepoznavo žrtev je Priročnik o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi iz leta 2016.

Razvoj obveze skrbnega pregleda človekovih pravic

Skrbni pregled je metoda za zagotavljanje vestnega ravnanja gospodarskih subjektov v povezavi s človekovimi pravicami. Smernice skrbni pregled človekovih pravic opredeljujejo kot proces, ki ga izvedejo gospodarski subjekti za prepoznavanje, preprečevanje in ublažitev negativnih vplivov na človekove pravice ter poročanje o načinih za zmanjšanje takih vplivov.

Slovenska podjetja, ki so pristopila k Zavezi k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju se zavezujejo, da bodo ukrepe, navedene v NAN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, izvedla postopoma, najpozneje pa v treh letih od podpisa izjave. Podpisane izjave so v seznamu spodaj.