Dohodnina, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti

Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je dohodek, ki je pridobljen z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu. V skladu z Zakonom o dohodnini se kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost šteje:

• pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin in je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru;
• pridelava posebnih kultur, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in evidentirana pri Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja;
• čebelarstvo, določeno s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka, vezano na panje, evidentirane v registru čebelnjakov;
• pridelava na kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven Slovenije.

Kmečko gospodinjstvo je opredeljeno kot skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, ki so na dan 30. junija v davčnem letu evidentirani na istem naslovu in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 evrov.

V skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se vštevajo:

• potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih (katastrski dohodek kmetijskih zemljišč, katastrski dohodek gozdnih zemljišč, katastrski dohodek posebnih kultur, katastrski dohodek vina),
• potencialni tržni dohodki od pridelave v panjih in
• drugi dohodki, kot so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (kmetijske subvencije).

Kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo se šteje tudi dohodek od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki se štejejo za pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in je oproščen dohodnine.

Podrobnejše informacije o dohodku so opisane na strani Finančne uprave.

Davek na dodano vrednost

Z davkom na dodano vrednost (DDV) se obdavčuje dodana vrednost. DDV je ena izmed oblik prometnega davka, s katerim se obdavčujejo blago in storitve v vseh fazah prometa, od proizvajalca, trgovca, do končnega potrošnika. Gre za potrošno obliko davka na dodano vrednost, s katerim se obdavčujejo blago in storitve v vseh fazah menjave.

Davčni zavezanec načeloma DDV obračunava in plačuje od vsake dobave blaga ali storitev oziroma od transakcij, ki se po DDV zakonodaji obravnavajo kot dobave blaga ali storitev, razen od nekaterih, točno določenih transakcij, ki so oproščene plačila DDV.

V skladu s slovensko DDV zakonodajo se DDV za dobave blaga ali storitev obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 %, razen za dobave blaga in storitev, za katere je določena nižja stopnja 9,5 %. Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV, je v  Prilogi I k ZDDV-1.

Podrobnejše informacije o davku na dodano vrednost so opisane na strani Finančne uprave.

Trošarine

Trošarina je oblika davka na porabo. Sistem nadzora nad gibanjem in proizvodnjo trošarinskih izdelkov ter obdavčevanje trošarinskih izdelkov, kot so alkohola in alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov ter energentov in električne energije ureja Zakon o trošarinah s podzakonskimi akti. S tem zakonom je Slovenija uredila obdavčevanje izdelkov, proizvedenih na območju Slovenije in uvoženih s tujih davčnih območij na slovensko davčno območje.

Podrobnejše informacije o trošarinah si lahko preberite na strani Finančne Uprave.

Prispevki in socialna varnost

Socialna varnost je v Republiki Sloveniji urejena z zakoni in podzakonskimi akti, temelji pa na pravicah, ki so zapisne v Ustavi Republike Slovenije. V Ustavi je določeno, da je Slovenija socialna država in zagotavlja svojim državljanom sistem socialne varnosti, ki temelji na vzajemnosti in medgeneracijski solidarnosti. Državljani uresničujejo pravico do socialne varnosti prek zakonov, ki urejajo sistem socialnega zavarovanja. K uresničevanju pravic iz naslova socialne varnosti pa državljani prispevamo s plačevanjem prispevkov.

Podrobnejše informacije o prispevkih so opisane na strani Finančne uprave.