Delo upokojencev
Upokojena oseba lahko dela tudi potem, ko je že uveljavila pravico do pokojnine, pri čemer določene vrste dela ne vplivajo na samo uživanje pokojnine, niti se zanje ne zahteva vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Take vrste dela so delo:
- v okviru drugega pravnega razmerja, pogodbe civilnega prava (primer avtorska pogodba),
- začasnega in občasnega dela,
- osebnega dopolnilnega dela,
- kratkotrajnega dela,
- opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
- funkcije družbenika,
- prokurista,
- poslovodne osebe in
- delo uživalca invalidske pokojnine.
Delo v okviru drugega pravnega razmerja
Opravljanje tovrstnega dela s strani upokojenca ni podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je pa izplačevalec dohodka dolžan plačevati prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka od zneska izplačila, s čimer se upokojencu zagotavlja zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti. Pri opravljanju dela v okviru drugega pravnega razmerja ni omejitve glede števila ur opravljanja dela in višine zaslužka. Večji prihodek vpliva le na plačilo dohodnine, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pravnega razmerja.
Začasno in občasno delo
Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
Opraviti je mogoče največ 60 ur dela v enem koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne morejo prenesti v nov koledarski mesec, lahko pa se teh 60 ur opravi pri več delodajalcih. Največ trikrat v koledarskem letu lahko upravičenec opravi tudi največ 90 ur začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, pri čemer seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu.
Opominjamo, da je upravičenec, ki v posameznem koledarskem mesecu prekorači največje dovoljeno število ur dela ali v posameznem koledarskem letu pridobi višji dohodek od dovoljenega, kaznovan z globo v višini od 250 do 500 evrov.
Pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela
Tovrstna pogodba ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja. Opravljanje tovrstnega dela ni podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sprememba se pojavi le pri plačilu dohodnine, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so:
- naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,
- ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,
- vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,
- obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
- podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,
- datum sklenitve pogodbe,
- urna postavka za opravljeno delo in
- predviden skupen znesek dohodka.
S sklenitvijo pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se med delodajalcem in upokojencem sicer vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje, vendar pa lahko delo na tej podlagi; v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, na podlagi katere se opravlja določeno delo; vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja. V slednjem se torej začasno ali občasno delo razlikuje od dela po na primer podjemni ali avtorski pogodbi, za katero je značilno, da podjemnik oziroma avtor nista podrejena naročniku tako kot delavec v delovnem razmerju delodajalcu, ampak samostojno izpolnita naročilo, če takšno delo vsebuje elemente delovnega razmerja, se lahko v okviru inšpekcijskega postopka delodajalcu naloži, da z izvajalcem sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Opravljanje začasnih in občasnih del za upokojence predstavlja možnost opravljanja del v primerih, ko pogodb civilnega prava ni dopustno sklepati, ker delo za naročnika vsebuje elemente delovnega razmerja; to je prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, osebno in nepretrgano opravljanje dela za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Ureditev začasnih in občasnih del za upokojence ne vpliva na druge že sklenjene pogodbe civilnega prava, na podlagi katerih se opravlja določeno delo, niti ne nadomešča ali ukinja možnosti njihovega sklepanja in opravljanja dela na tej pravni podlagi.
Zakon ne določa omejitev opravljanja začasnega in občasnega dela po vrstah dela, tako da se lahko na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela z vidika navedenega zakona opravljajo vse vrste dela, seveda ob upoštevanju omejitev oziroma pravil, ki jih morebiti določajo predpisi s področja, na katerem se delo opravlja.
Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, o delovnem času, odmorih in počitkih ter o odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
Za razliko od študentskega dela, kjer delo posredujejo študentski servisi, pri tej obliki dela ni posrednika, zato je način iskanja ter zagotavljanja dela oziroma delavca prepuščen izključno delodajalcem in upokojencem.
Obveznosti in omejitve na strani upokojencev
Upokojenci za opravljanje tega dela ne potrebujejo posebne obveznosti prijave ali registracije (na primer pri Zavodu za zaposlovanje, upravni enoti). Upokojenec v dogovoru z delodajalcem sklene pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, v kateri mora biti med drugim navedeno tudi obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka.
Za upokojenca lahko iz tega naslova nastane povečana dohodninska obveznost (podrobnejše pojasnilo glede davčne obravnave začasnega ali občasnega dela upokojencev je v dokumentu Dohodnina, Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja).
Usklajena višina urne postavke in višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo:
- najnižja bruto urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojenca od 1. marca 2024 do 28. februarja 2025 znaša 7,21 evra.
- najvišji skupni bruto dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v koledarskem letu 2024 znaša 10.781,07 evra.
Obveznosti in omejitve na strani delodajalcev
Delodajalec mora:
- upokojencu najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu izplačati dohodek ob upoštevanju zakonsko določene višine urne postavke;
- zaradi izvrševanja pogodbenih obveznosti in varovanja pravic upokojencev voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela;
- dajatev v višini 25 odstotkov obračunati na posebnem obračunu in ga predložiti davčnemu organu ter plačati dajatev najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela;
- v svoje breme obračunati ter plačati tudi prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85 odstotka) in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (v letu 2024 znaša 6,63 evra), v breme upokojenca pa prispevek za zdravstveno zavarovanje po ZZVZZ (6,36 odstotka);
- upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje, ki prepovedujejo diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu, zahtevajo enako obravnavo glede na spol, urejajo delovni čas, odmore, počitke in odškodninsko odgovornost, ter pravila o varnosti in zdravju pri delu.
Za delodajalce veljajo naslednje omejitve, ki so določene za posamezni koledarski mesec:
- pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 1500 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1000 delavcev, se lahko opravi največ 2250 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1000 do vključno 2000 delavcev, se lahko opravi največ 3000 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2000 delavcev, se lahko opravi največ 3750 ur začasnega ali občasnega dela.
Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko zgoraj navedene omejitve preseže, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev. Za zaposlenega delavca v tem smislu se šteje delavec, s katerim je delodajalec sklenil pogodbo zaposlitvi za polni delovni čas, ki je veljavna v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to ali gre za zaposlitev za določen ali nedoločen čas.
Osebno dopolnilno delo
Za osebno dopolnilno delo je bistveno, da posameznik sam opravlja priglašena dela v okviru osebnega dopolnilnega dela. Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, mora to pred začetkom opravljanja priglasiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Pogoj za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je vnaprej pridobljena vrednotnica. Na podlagi Odredbe o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo od 1. aprila 2024 znaša višina vrednotnice za osebno dopolnilno delo 12,93 evra. Višina prispevkov za osebno dopolnilno delo na posamezno vrednotnico za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 10,06 evra, za zdravstveno zavarovanje pa 2,87 evra, skupaj torej 12,93 evra.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
Kratkotrajno delo
Gre za posebno vrsto dela, ki predstavlja nekakšno pomoč družinskih članov, ko se domače podjetje sreča s povečanim obsegom dela. Tako lahko pomaga zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v partnerski zvezi lastnika ali solatnika ali enega od staršev oziroma oseba, s katero je lastnik ali solastnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, ter starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v partnerski zvezi lastnika ali solastnika mikro družbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.
Pomembno je, da za opravljeno delo ne prejmete plačila, delodajalec pa vas mora voditi v evidenci opravljanja kratkotrajnega dela in za vas plačevati prispevek za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Gre za izjemo, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno in zanjo ni potrebno sklepanje pogodbe, niti vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Število ur je omejeno na največ 40 ur mesečno.
Opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov (vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila).Pod dopolnilno dejavnost na kmetiji gre torej razumeti različne dejavnosti – od predelovanja kmetijskih izdelkov do turizma.
Upokojena oseba, ki je bila nazadnje zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti lahko tudi v času upokojitve opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji, pri čemer je glede obveznosti vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje potrebno vedeti naslednje:
- če je oseba starejša od 63 let in je bila nazadnje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, po upokojitvi pa je prijavila opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in tako z dohodkom presegla dohodkovni cenzus, ki je določen za vstop v obvezno zavarovanje, vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni obvezna. Dohodek iz naslova dopolnilne dejavnosti na kmetiji tako ni omejen, obenem pa je mogoče uživati polno pokojnino.
- v primeru, da gre za osebo, ki je mlajša od 63 let in je dopolnilno dejavnost prijavila po upokojitvi na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ob tem pa prav tako prekoračila dohodkovni cenzus, pa je vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezen.
Funkcija družbenika, prokurista, poslovodne osebe
Oseba po upokojitvi lahko opravlja funkcijo družbenika, prokurista, družbenika in prokurista ali ima status poslovodne osebe (direktorja). Družbenik je oseba, ki s svojim kapitalskim vložkom prispeva k ustanovitvi družbe. Njegovo delo zajema soodločanje o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička, delitvi in prenehanju osnovnih deležev, zastopanju družbe v sodnih postopkih ipd. Delo prokurista zajema opravljanje nalog pravnega zastopstva in poslovanja podjetja ali gospodarske družbe (podpisuje dokumente, dokumente in pravno zastopa podjetje oziroma gospodarsko družbo). Status družbenika in status prokurista sta združljiva, kar pa ne velja za status poslovodne osebe.
Če po upokojitvi pridobite samo:
- status družbenika ali
- status prokurista ali
- status družbenika in status prokurista ali
- status poslovodne osebe (direktorja)
to ne vpliva na višino vaše pokojnine in ni podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Opozarjamo pa, da obvezna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nastopi, če po upokojitvi postanete družbenik in poslovodna oseba (direktor) hkrati.
Delo uživalca invalidske pokojnine
Oseba, ki je invalidsko upokojena, je pravico do te vrste pokojnine pridobila na podlagi ugotovljene invalidnosti, kar pomeni, da ni več zmožna opravljati pridobitnega dela, zato se ji za zagotavljanje dohodka prizna pravica do invalidske pokojnine. Ponoven vstop v obvezno zavarovanje zato pomeni izgubo invalidske pokojnine.
Uživalce invalidskih pokojnin razlikujemo glede na ugotovljeno invalidnost oziroma izgubljeno/zmanjšano delovno zmožnost:
- splošna invalidnost pomeni, da tak uživalec invalidske pokojnine ni zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela na trgu dela, zato tudi ne more opravljati dela v okviru drugega pravnega razmerja, začasnega in občasnega dela, osebnega dopolnilnega dela, kratkotrajnega dela, dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
- poklicna invalidnost pomeni, da tak uživalec invalidske pokojnine ni zmožen opravljati svojega poklica niti nima več preostale delovne zmožnosti oziroma izpolnjuje druge pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Gre za osebe, pri katerih je podana invalidnost II. kategorije, vendar jim zaradi starosti nad 55 let ni zagotovljena poklicna rehabilitacija oziroma osebe, pri katerih je podana invalidnost II. ali III. kategorije, pa jim zaradi starosti nad 65 let ni več zagotovljena ustrezna zaposlitev. Tak uživalec invalidske pokojnine lahko opravlja delo v okviru drugega pravnega razmerja, začasno in občasno delo, osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo, dopolnilno dejavnost na kmetiji, če tako delo ni povezano z ugotovljeno invalidnostjo. To pomeni, da mora delo, ki ga opravlja, ustrezati njegovi preostali delovni zmožnosti.
ZPIZ lahko uživalca invalidske pokojnine skladno z zakonom kadarkoli pozove na kontrolni pregled, na katerem se znova ugotovi stanje invalidnosti. Kontrolni pregled je namenjen ugotavljanju sprememb v zdravstvenem stanju, saj na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo le dokler traja stanje invalidnosti.