Strategija informacijske družbe Digitalna Slovenija

Krovni strateški dokument razvoja informacijske družbe je strategija Digitalna Slovenija. 

Ob iztekanju strategije Digitalna Slovenija 2020 in postopku priprave prihajajoče strategije je bil v začetku leta 2020 izhodiščno pripravljen pregled realizacije Digitalne Slovenije 2020, marca 2023 pa je Vlada Republike Slovenije sprejela strategijo Digitalna Slovenija 2030.

Digitalna Slovenija 2030 je odgovor Vlade Republike Slovenije na razvojne izzive digitalizacije in je namenjena strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030.

Struktura strategije Digitalna Slovenija 2030 je usklajena z Digitalnim Kompasom, ki ga je Evropska komisija predstavila marca 2021, pripadajočim političnim programom Pot v digitalno desetletje do leta 2030 ter z Evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje. 

Digitalna Slovenija 2030 torej upošteva ambicije in načela EU, obenem pa se usmerja v bistvene izzive Slovenije na področju digitalne preobrazbe in tako prepoznava šest prednostnih vsebinskih področij digitalne preobrazbe:

• gigabitna infrastruktura, 
• digitalne kompetence in vključenost, 
• digitalna preobrazba gospodarstva, 
• pot v pametno družbo 5.0, 
• digitalne javne storitve, 
• kibernetska varnost. 

Kot ključni povezani vsebini dodatno naslavlja še področje zelenega prehoda ter podpornega okolja.

Vizija Digitalne Slovenije 2030 je z digitalno preobrazbo vseh segmentov družbe izboljšati kakovost življenja prebivalcev Slovenije na trajnosten, zelen in zaupanja vreden način.

V središče tako Digitalna Slovenija 2030 postavlja posameznika ter izpostavlja tudi potrebno skrb za okolje, v katerem posameznik živi.

Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih - družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo.

Nacionalni strateški časovni načrt za digitalno desetletje 2030

Nacionalni strateški časovni načrt za digitalno desetletje določa osnovne politike, ukrepe in dejavnosti, ki v Sloveniji prispevajo k uresničevanju evropskih digitalnih ciljev za naslednje desetletje. Nacionalne strateške časovne načrte pripravljajo vse države članice Evropske unije z namenom uresničevanja Programa politike Pot v digitalno desetletje, ki določa cilje, ki se nanašajo na področja digitalnih kompetenc, digitalnih infrastruktur, digitalne preobrazbe gospodarstva in digitalnih javnih storitev. V Načrtu posvečamo pozornost tudi temam digitalnega državljanstva, krepitve vodilnega položaja, zelenega prehoda in digitalnim pravicam.

Nacionalni strateški časovni načrt je dokument, ki se posodablja na dve leti. Prvi tovrstni načrt je nastal v sodelovanju s številnimi resorji in zainteresirano javnostjo. Vlada Republike Slovenije ga je sprejela 9. novembra 2023.

Standardizacija na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij

E-poslovanje na podlagi enotnih, globalnih odprtih standardov za zagotavljanje interoperabilnosti med IT-sistemi, elektronskimi storitvami in aplikacijami poslovnih partnerjev, ki presegajo nacionalne okvire poslovanja, zagotavlja ključne pogoje za vzpostavitev enotnega trga EU. informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT)-specifikacije so temelj razvoja na področju interneta in e-poslovanja. V zadnjih desetletjih številne najpogosteje uporabljene tehnične specifikacije s področja IKT pripravljajo organizacije, forumi in konzorciji, ki so postali vodilni organi za njihov razvoj.

Na področju standardizacije IKT je v Sloveniji pristojni organ Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Sodeluje pri potrjevanju pravnega statusa IKT-specifikacij mednarodnih, sektorskih in tehnoloških organizacij (W3C, OASIS, IETF) na podlagi uredbe EU 1025/2012, ki tem tehničnim specifikacijam podeljuje enak status v javnem naročanju kakor formalnim standardom uradnih standardizacijskih organizacij na nacionalni (SIST) in EU-ravni (ETSI, CEN, CENELEC). To javnim organom omogoča, da pri nakupu strojne in programske IT-opreme in IT-storitev uporabijo celoten obseg specifikacij. To pa omogoča večjo konkurenco na trgu in zmanjšuje tveganje za odvisnost od posameznih IT-rešitev in njihovih ponudnikov oziroma tveganje za zaklepanje v lastniške sisteme (angeško vendor lock-in). S tem ministrstvo spodbuja na standardih temelječi razvoj IKT-storitev in aplikacij za zagotovitev interoperabilnosti tako na nacionalni kot na čezmejni ravni.

Digitalizacija družbe in gospodarstva z inovativno in intenzivno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij ima velike zmogljivosti za rast ter je osnova za dolgoročni razvoj in konkurenčnost tako Slovenije kot Evrope. Ocenjeno je, da lahko digitalno proaktivna podjetja poslujejo do desetkrat bolje kot istovrstna podjetja, ki digitalnih tehnologij še ne uporabljajo. Digitalizacija poslovnih procesov lahko močno izboljša prilagodljivost poslovnih procesov, poveča učinkovitost in inovativnost ter s tem konkurenčnost v novem digitalnem poslovnem in družbenem okolju.

Digitalizacija ni le stvar podjetij, ampak celotne družbe, saj ne pripomore zgolj k produktivnosti in učinkovitosti gospodarstva, ampak tudi k širšemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Nove storitve in rešitve na vseh področjih družbe nam omogočajo, da digitalizacijo uporabljamo za nove oblike poslovanja, komunikacije, izobraževanja, zabave in na drugih specializiranih področjih.

Elektronska identifikacija in storitve zaupanja po eIDAS

Nove tehnologije za pridobivanje, prenašanje in zbiranje informacij prinašajo veliko količino podatkov in s tem tudi določena tveganja. Uredba eIDAS (Electronic Identification Authentication and Signature) je skupni zakonski temelj za elektronsko identifikacijo v državah članicah. Z načelom vzajemnega priznavanja in vzajemnega sprejemanja sistemov za elektronsko identifikacijo poenostavlja uporabo elektronskih poti za preverjanje istovetnosti pravnih oseb in državljanov. S tem omogoča večjo pravno varnost elektronskega sodelovanja ter krepi zaupanje posameznikov, pravnih oseb in javnih organov v digitalni svet in elektronske transakcije na notranjem trgu.

Elektronsko poslovanje namreč vključuje nekatere ključne elemente, ki poleg elektronske povezljivosti zagotavljajo izvedbo vseh dejavnosti pri poslovanju med podjetji, javnimi organi in državljani na elektronski način. Zaradi zagotavljanja tehnične in pravne interoperabilnosti ter enotnega, varnega in nemotenega izvajanja elektronskih transakcij na celotnem notranjem trgu je EU poenotila okvir izvajanja in ponujanja osnovnih gradnikov za omogočanje e-poslovanja, ki vključujejo devet storitev zaupanja:

• izdaja kvalificiranih potrdil za elektronske podpise,
• potrjevanje veljavnosti kvalificiranih elektronskih podpisov,
• hramba kvalificiranih elektronskih podpisov,
• izdaja kvalificiranih potrdil za elektronske žige,
• potrjevanja veljavnosti kvalificiranih elektronskih žigov,
• hramba kvalificiranih elektronskih žigov,
• izdaja kvalificiranih elektronskih časovnih žigov,
• kvalificirana storitev elektronske priporočene dostave,
• izdaja kvalificiranih potrdil za avtentikacijo spletišč.

Ključna cilja sta pospešitev čezmejnega elektronskega poslovanja ter okrepitev zaupanja v spletno okolje in elektronske transakcije na notranjem trgu EU, s čimer po eni strani omogočamo povečanje konkurenčnosti poslovnim subjektom, po drugi strani pa širimo dostopnost različnih storitev in produktov prebivalcem ter s tem izboljšujemo kakovost življenja.

Priprava nacionalnega okolja za začetek uporabe Uredbe eIDAS je potekala pod okriljem Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in šport in kasneje na Ministrstva za javno upravo, ko sta bili pristojni za informacijsko družbo. Pripravili smo Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ), ki vključuje tudi ureditev elektronske identifikacije, ter skupaj z Zakonom o osebni izkaznici tvori pravni okvir za izdajo sredstva elektronske identifikacije na novi biometrični osebni izkaznici. Področje informacijske družbe je sedaj v pristojnosti Ministrstva za digitalno preobrazbo, ki pripravlja ustrezne podzakonske akte, ki bodo omogočili, da nacionalni okvir za elektronsko identifikacijo v skladu z Uredbo eIDAS zaživi na nacionalni ravni in za čezmejno elektronsko poslovanje na celotnem notranjem trgu EU.

Enotna številka elektronske identifikacije

V skladu s 24. členom Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21 – ZDU-1M), 52. členom Uredbe o določitvi sredstev elektronske identifikacije in uporabi centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis (Uradni list RS, št. 29/22) se Enotna številka elektronske identifikacije (EŠEI) imetnika v kvalificirano potrdilo za elektronski podpis, elektronski žig ali avtentikacijo spletišč zapiše kot zasebna razširitev kvalificiranega potrdila. Slednje se zapiše kot samostojno razširitveno polje, zapisano v ASN.1 notaciji:

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.1.1' <OID razširitve za vrednost EŠEI fizične osebe>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.1.2' <OID razširitve za vrednost EŠEI poslovnega subjekta>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.2.1' <OID razširitve za storitev za pridobitev EŠEI fizične osebe>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.2.2' <OID razširitve za storitev za pridobitev EŠEI poslovnega subjekta>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.3.1' <OID razširitve za storitev za preverjanje EŠEI fizične osebe>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

SEQUENCE :
OBJECT_IDENTIFIER : '1.3.6.1.4.1.58536.1.1.1.3.2' <OID razširitve za storitev za preverjanje EŠEI poslovnega subjekta>
OCTET_STRING :
IA5String : 'xxxxxxxxxxxx' <vrednost>

Nacionalni zanesljivi seznam ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja

Nacionalni zanesljivi seznam ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja vsebuje informacije o ponudnikih kvalificiranih storitev zaupanja, ki jih nadzira Republika Slovenija, skupaj z informacijami o kvalificiranih storitvah zaupanja, ki jih ti zagotavljajo v skladu z ustreznimi določbami iz uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi direktive 1999/93/ES. 

Za vodenje nacionalnega zanesljivega seznama v skladu z 22. členom Uredbe 910/2014/EU in seznama nekvalificiranih storitev zaupanja je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za informacijsko družbo, ki je organ v sestavi Ministrstva za digitalno preobrazbo. Omenjena inšpekcija izvaja tudi naloge nadzornega organa.

• Zanesljivi seznam v strojno berljivi obliki (xml)
• SHA-256 zgoščena vrednost (digitalni prstni odtis) (xml)

Evropski seznam nacionalnih zanesljivih seznamov storitev zaupanja

Evropski seznam nacionalnih zanesljivih seznamov storitev zaupanja (vsebina je v angleškem jeziku)

Pogoji za izvajanje kvalificiranih storitev zaupanja, katere vrste kvalificiranih storitev obstajajo, kako postati ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja

Pogoji za izvajanje kvalificiranih storitev zaupanja, katere vrste kvalificiranih storitev obstajajo, kako postati ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja 

Elektronsko poslovanje

Področje elektronskega poslovanja urejata Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki ureja splošna določila za e-poslovanje in veljavnost sklepanja pogodb v elektronski obliki, in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), ki ureja vprašanja glede sedeža ponudnikov storitev, komercialnih sporočil, elektronskih pogodb, odgovornosti posrednikov, kodeksov ravnanja, zunajsodnega reševanja sporov, sodnega varstva in sodelovanja med državami članicami. Navedena predpisa v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2000/31/ES o elektronskem poslovanju na trgu, ki med drugim zahteva vzpostavitev kontaktnih točk v državah članicah.

Kontaktna točka, vzpostavljena na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, daje splošne informacije o pogodbenih pravicah in obveznostih ter o mehanizmih za pritožbo in pravnih sredstvih, ki so na voljo v primeru sporov, vključno s praktičnimi vidiki uporabe teh mehanizmov. Na voljo so tudi informacije glede organov, združenj ali organizacij, pri katerih lahko prosilci dobijo nadaljnje informacije ali praktično pomoč.

Prost pretok neosebnih podatkov

Digitalni podatki, ki jih ustvarjajo naše naprave, so vir informacij za načrtovanje bolj učinkovitega, produktivnega in inovativnega modela poslovanja in delovanja. Da bi podatkovno gospodarstvo čim bolje izkoristili za rast in zaposlovanje, je bil v okviru Evropske iniciative za prosti pretok neosebnih podatkov in vzpostavitve čezmejnega poslovanja EU sprejet nadaljnji evropski zakonodajni okvir za prosti pretok neosebnih podatkov v EU. Za podatke, ki niso osebni, uredba (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji zagotavlja:

• prost čezmejni pretok neosebnih podatkov: določa okvir za shranjevanje in obdelavo podatkov povsod v EU ter za postavljanje omejitev glede lokalizacije neosebnih podatkov;
• razpoložljivost podatkov za pristojne organe: lahko dostopajo do podatkov za opravljanje svojih uradnih dolžnosti ne glede na to, kje v EU se podatki hranijo.

Oblikovanje kodeksov samoregulacije storite v oblaku nam je olajšala hitrejšo zamenjavo  ponudnikov in pripomogla k večjemu zaupanju med subjekti.

Za izvajanje uredbe je Republika Slovenija sprejela Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (izvedbena uredba). V skladu s sprejeto ureditvijo Ministrstvo za digitalno preobrazbo opravlja naloge enotne kontaktne točke, ki uporabnikom zagotavlja splošne informacije o omenjeni uredbi in je v zvezi z uporabo te evropske uredbe v stiku z enotnimi kontaktnimi točkami drugih držav članic EU in Evropsko komisijo.

Enotna spletna informacijska točka za objavo informacij o postavljenih nacionalnih zahtevah glede lokalizacije neosebnih podatkov v zakonodaji in drugih splošnih predpisih je vzpostavljena na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. Izvedbena uredba zavezuje vsa ministrstva in njihove organe, da podajo vse potrebne informacije o morebitnih omejitvah, ki jih glede lokalizacije neosebnih podatkov v okviru resorjev postavljajo s svojimi splošnimi predpisi. Vse potrebne informacije o morebitnih omejitvah, ki jih glede lokalizacije neosebnih podatkov v okviru resorjev postavljajo s svojimi splošnimi predpisi posredujejo na naveden kontakt.

Nove tehnologije

Umetna inteligenca

Slovenija se zavzema za umetno inteligenco (UI), ki mora kot orodje predvsem služiti človeku za zagotavljanje kakovosti njegovega bivanja ter se tako pridružuje državam EU z vizijo na človeka osredotočenega razvoja in uvajanja UI v njegovo dobro in v dobro družbe.

Vlada Republike Slovenije je 27. maja 2021 potrdila Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI). V pripravo tega programa je bilo vključenih več predstavnikov ministrstev in vladnih služb ter zunanjih strokovnjakov in predstavnikov akademske sfere, nevladnih organizacij in stanovskih združenj.

Z NpUI-jem želimo nadgraditi več kot 40-letne raziskovalne dosežke na področju UI v Sloveniji ter postati mednarodno prepoznavni po kompetencah prenosa znanja in vrhunskih, etičnih in varnih tehnologij s področja UI v človeku prijazne in zaupanja vredne storitve in proizvode ob zagotavljanju nacionalne kulturne identitete. Ta nacionalni program zato vključuje deset strateških ciljev, ki jih bo Slovenija dosegla z ukrepi na šestih področjih izvajanja. Ukrepi naslavljajo celoten inovacijski cikel, v katerem posamezni ukrepi naslavljajo izzive, za katere so resorno odgovorna različna ministrstva. NpUI se osredotoča na področja, kjer lahko dosežemo kritično maso in želene učinke na nacionalni ravni in ustrezne cilje programa na mednarodni ravni. Področja so sledeča:

• zdravje in medicina
• industrija 4.0. in robotika
• jezikovne tehnologije, kulturna identiteta in raziskovalna umetnost
• digitalne storitve javne uprave
• trajnostna pridelava hrane in okolje
• prostorsko načrtovanje.

Slovenija se zavzema za izmenjavo dobrih praks in skupnih projektov na izbranih področjih, posebej z državami EU, s podobno mislečimi državami v okviru mednarodnih pobud in partnerstev, kot je Globalno partnerstvo za UI (angleško Global partnership for AI – GPAI), kjer je Slovenija vključena kot ustanovna članica ter v okviru mednarodnih organizacij, kot so OECD, Svet Evrope, NATO, Združeni narodi in njihove specializirane agencije, predvsem UNESCO in WHO.

Evropska strategija, Bela knjiga o UI

V beli knjigi Evropska komisija predstavlja možnosti politike za doseganje dvojnega cilja, tj. spodbujanja uporabe UI in odpravljanja tveganj, povezanih z nekaterimi vrstami uporabe te tehnologije. Evropska strategija - Bela knjiga o umetni inteligenci, vsebina je v angleškem jeziku.

Evropska zakonodaja, predlog Uredbe o UI (Akt o UI)

Slovenija obravnava predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o UI (Uredba o UI). Namen tega predloga je uresničiti cilj razvoja ekosistema zaupanja s predlogom pravnega okvira za zaupanja vredno UI. Predlog temelji na vrednotah in temeljnih pravicah EU, njegov namen pa je ljudem in drugim uporabnikom zagotoviti zaupanje v rešitve, ki temeljijo na UI ter spodbuditi podjetja, da jih razvijajo. Predlog določa harmonizirana pravila za razvoj, dajanje na trg in uporabo umetnointeligenčnih sistemov v Uniji na podlagi sorazmernega pristopa, ki temelji na tveganju. Vlada in Državni zbor sta leta 2021 ob začetku obravnave Uredbe o UI na Svetu EU ter začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU sprejela javno stališče Republike Slovenije do Uredbe o UI. Pogajanja za sprejetje splošnega pristopa na ravni Sveta EU so se zaključila decembra 2022, Svet EU bo uredbo ponovno obravnaval, ko se bo obravnava zaključila v Parlamentu EU, ki bo podal svoje predloge sprememb.

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (Akt o umetni inteligenci)

Stališče Slovenije do Akta o UI, 10. 9. 2021

Analiza javnega posvetovanja za prenovo stališč Slovenije do Akta o UI, 2023

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v oktobru 2023 pripravilo prenovljeno Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov Unije. Tega je Državnemu zboru v obravnavo na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije dne 25. 10. 2023 predložila Vlada. 8. 11. 2023 je bilo stališče obravnavano na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, 17. 11. 2023 pa na Odboru za zadeve Evropske unije, kjer je bilo stališče tudi potrjeno.

Poročilo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

Odgovor na izpostavljena vprašanja

Sklep o potrditvi prenovljenih stališč si lahko ogledate na spletnih straneh Državnega zbora

OECD

Prizadevanja Slovenije so skladna tudi z Načeli OECD o umetni inteligenci, ki spodbujajo UI, ki je inovativna in zaupanja vredna ter spoštuje človekove pravice in demokratične vrednote. Države članice OECD so načela sprejele maja 2019, ko so odobrile Priporočilo Sveta OECD o UI. Načela OECD o UI so prva mednarodno potrjena načela, saj so jih podpisale vlade držav članic OECD.

Globalno partnerstvo o umetni inteligenci (Global Partnership on Artificial Intelligence, v nadaljevanju GPAI)

Slovenija je kot ustanovna članica pristopila k oblikovanju GPAI na podlagi kanadsko-francoske pobude, ki je nastala v okviru skupine G7. GPAI je multilateralna pobuda za sodelovanje in koordinacijo politik na področju UI med podobno mislečimi partnericami na svetovni ravni. Sodelovanje so kot ustanovne pobudnice potrdile Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Indija, Japonska, Nova Zelandija, Republika Koreja, Mehika, Singapur, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Slovenija. Kot članice GPAI nastopajo tudi mednarodne organizacije OECD, UNESCO in Evropska unija. Kandidature za članstvo prihajajo tudi iz drugih držav sveta. GPAI je začelo delovati 15. 6. 2020.

Globalno partnerstvo za umetno inteligenco – GPAI

Svet Evrope - Delovna skupina CAI

Slovenija je predsedovala Ad Hoc delovni skupini za umetno inteligenco – CAHAI, katere namen je bil priprava izhodišč za oblikovanje morebitnega mednarodnega krovnega okvira o etičnem delovanja UI z vidika zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter morebitne priprave mednarodne konvencije. Delo CAHAI skupine se je končalo s pripravo dokumenta Possible elements of a legal framework on artificial intelligence, based on the Council of Europe’s standards on human rights, democracy and the rule of law, ki je predlagal izhodišča za mednarodno zavezujoči okvir za UI ter predlogom, ki ga je potrdil svet ministrov, da se za to oblikuje posebna delovna skupina. V letu 2022 se je oblikovala skupina CAI, ki je svoje delo že zastavila in v kateri sodeluje tudi Slovenija.

Nacionalni program za umetno inteligenco

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 je bil sprejet maja 2021, in predstavlja temelj za sistemsko podporo, ureditev in izvajanje vseh aktivnosti povezane z umetno inteligenco v Sloveniji.

Da bi zagotovili čim hitrejši prenos domačega znanja skozi življenjski cikel, od raziskav do uporabnih proizvodov in rešitev, NpUI opredeljuje 10 strateških ciljev, ki vključujejo podporo raziskovalnim in inovacijskih projektom, vzpostavitev ustrezne podatkovne in komunikacijske infrastrukture ter podporo referenčnim projektom na šestih prednostnih področjih (zdravje, industrija 4.0, digitalne javne storitve, jezikovne tehnologije, trajnostna proizvodnja hrane in okolje, prostorsko načrtovanje).

Za izvedbo programa je odgovorna Vlada RS, za izvedbo posameznih izvedbenih instrumentov so odgovorna ključna ministrstva, za krovno koordinacijo in spremljanje izvajanja programa NpUI je pristojno Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Pametna mesta in skupnosti

Digitalizacija mest in skupnosti vključuje družbene, gospodarske, urbane, mobilnostne, izobraževalne, tehnološke in kulturne spremembe. Mesta in skupnosti s tem postajajo izhodišča za digitalno preoblikovanje celotne družbe.

Pametno mesto ali skupnost je sposobno učinkovito upravljati vire za zadovoljevanje družbenih, gospodarskih in okoljskih potreb v korist prebivalcev. To je zahtevna naloga, saj so mesta in skupnosti pogosto organizirani po ločenih področjih in so le redko upravljani kot celovita entiteta. Poleg tega odločevalci običajno nimajo niti vpogleda v dogajanje v mestu ali skupnosti v realnem času niti kakovostnih agregiranih podatkov, na podlagi katerih bi lahko sprejemali odločitve.

Strateško vodenje digitalnega preoblikovanja mest in skupnosti temelji na dolgoročnih razvojnih strategijah in razvojnih partnerstvih, ki omogočajo neovirano sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, gospodarskimi sektorji in vrednostnimi verigami. Nenačrtno uvajanje digitalnih tehnologij lahko že v izhodišču močno zmanjša potencial izrabe prednosti, ki temelji na:

• povezovanju, odprtosti in dostopnosti,
• uporabi standardnih rešitev,
• pravilih interoperabilnosti,
• analizi masovnih podatkov in
• souporabi digitalne infrastrukture.

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo pametna mesta in skupnosti na svojih spletnih straneh objavljata številna gradiva in predlagane rešitve na temo pametnih mest in skupnosti. V letu 2020 je Fakulteta za elektrotehniko izvedla analizo stanja digitalizacije občin, ki prikazuje stanje po posameznih občinah v Sloveniji. 

Upravljanje interneta

Internet je vseprisotno komunikacijsko omrežje informacijskih virov, ki s preprostim dostopom do raznovrstnih vsebin in storitev v temeljih spreminja načine delovanja sodobne družbe. V globaliziranem svetu je učinkovito komunikacijsko sredstvo za prost pretok informacij, ki je izrazito spremenilo komunikacijsko podobo sodobnega sveta. Zato sta dostop do interneta in uporaba njegovih storitev na splošno razumljena kot človekova pravica 21. stoletja.

Slovenska digitalna koalicija – Digitalna.si

Slovenska digitalna koalicija – Digitalna.si je usklajevalni in posvetovalni odprti forum enakopravnih deležnikov in deluje na področju digitalizacije podjetništva in industrije, pametnih mest, elektronskega poslovanja, e-veščin, e-vključenosti, kibernetske varnosti, interneta in po potrebi tudi na drugih razvojnih področjih digitalne družbe.

Koalicija je namenjena usklajevanju digitalnega preoblikovanja Slovenije v skladu s strateškimi dokumenti Digitalna Slovenija 2020 v sodelovanju z deležniki iz gospodarstva, raziskovalno-razvojnega sektorja, civilne družbe in javnega sektorja.

Digitalna inovacijska stičišča

Digitalno inovacijsko stičišče (angleško Digital innovation hub - DIH) je organizacija ali koordinirana skupina organizacij z dopolnjujočimi se različnimi vrstami strokovnega znanja, ki deluje nepridobitno kot podpora podjetjem, še posebej mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ter javnemu sektorju pri njihovi digitalni preobrazbi.

Namen digitalnih inovacijskih stičišč je zagotavljanje potrebne mednarodne konkurenčnosti evropskega prostora pri uvajanju digitalne preobrazbe. DIH daje podporo podjetjem, državni upravi, pa tudi državljanom, skratka vsem, ki z uporabo naprednih tehnologij uvajajo bodisi nove načine delovanja, modele in procese bodisi storitve in proizvode.

Po podatkih Evropske komisije, ki vodi katalog digitalnih inovacijskih stičišč v Evropi, v Sloveniji obstaja 12 DIH. Nastala so kot odziv na različne potrebe in priložnosti, kar pomeni, da so se usmerila na področja, kjer so bile zahteve okolja največje, ter se po potrebi specializirala za posamezne gospodarske sektorje.

Evropska digitalna inovacijska stičišča

Evropska digitalna inovacijska središča (EDIH) so enotne točke, ki podjetjem in organizacijam javnega sektorja pomagajo, da se odzovejo na digitalne izzive in postanejo bolj konkurenčni.

EDIH podpirajo podjetja pri izboljšanju poslovnih/proizvodnih procesov, izdelkov ali storitev z uporabo digitalnih tehnologij, in sicer tako, da:

• zagotavljajo dostop do tehničnega strokovnega znanja in možnostjo "testiranja pred investiranjem"
• zagotavljajo inovacijske storitve, kot so svetovanje o financiranju, usposabljanje in razvoj znanj in spretnosti, ki so ključnega pomena za uspešno digitalno preobrazbo
• pomagajo podjetjem pri reševanju okoljskih vprašanj, zlasti pri uporabi digitalnih tehnologij za trajnost in krožnost.

EDIH združujejo prednosti regionalne prisotnosti z možnostmi, ki jih ponuja vseevropska mreža. Zaradi te regionalne prisotnosti so v dobrem položaju za zagotavljanje storitev, ki jih potrebujejo lokalna podjetja, in sicer s pomočjo lokalnega jezika in inovacijskega ekosistema. Evropska pokritost mreže omogoča izmenjavo najboljših praks med vozlišči v različnih državah ter zagotavljanje specializiranih storitev v različnih regijah, kadar potrebna znanja in spretnosti niso na voljo na lokalni ravni.