Uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika

Po Pravilniku o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika je invalidna oseba:

• oseba s težko motnjo v duševnem razvoju oziroma oseba, ki ima znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar se odraža v neskladju med njeno mentalno in kronološko starostjo; je oseba, ki se lahko usposobi le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih, potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje, je omejena v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja, razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno.
• težko gibalno ovirana oseba oziroma oseba, ki ima prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja; gibalna oviranost se odraža v obliki funkcionalnih in gibalnih motenj, lahko tudi v omejenosti dostopnosti socialnega okolja in vzpostavljanja socialnih stikov; težko gibalno ovirana oseba ima zelo hude motnje gibanja, ki povzročajo popolno funkcionalno odvisnost, samostojno gibanje ni možno, lahko doseže samostojnost v gibanju z elektromotornim vozičkom, za sedenje potrebuje posebej prilagojene pripomočke, ima malo funkcionalnih gibov rok, možne so posebne prilagoditve hranjenja (sonda), v vseh dnevnih opravilih je odvisna od tuje pomoči, lahko se delno hrani sama; morebitna motnja sfinktrov je težje oblike in zahteva urejanje s pomočjo druge osebe, pri izvajanju aktivnosti potrebuje stalno fizično pomoč.  

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba:

• za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek,
• ki je pridobil status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali
• za katero komisija za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Status družinskega pomočnika

Status družinskega pomočnika in z njim povezanih pravic kakor tudi dolžnosti, ki jih predstavlja predvsem dolžnost izvajanja potrebne pomoči invalidni osebi, se vzpostavi z odločbo o priznanju pravice do družinskega pomočnika in o izbiri družinskega pomočnika. O pravici do izbire družinskega pomočnika odloča z mnenjem invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, razen v primeru, če je za invalidno osebo skrbel eden od staršev, ki je prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek po predpisih iz starševskega varstva (ko odloča center za socialno delo).

Status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja (kot tudi ni formalnega delodajalca), kot ga ureja delovnopravna zakonodaja, zato družinskemu pomočniku tudi niso priznane pravice iz delovnega razmerja (do regresa, letnega dopusta, plačane bolniške odsotnosti, odpravnine ob upokojitvi ipd.). 

Družinski pomočnik je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe.

Družinski pomočnik je oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.

Naloge, obveznosti ter pravice družinskega pomočnika

Družinski pomočnik, ki invalidni osebi zagotavlja oskrbo v domačem okolju, mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K primerni oskrbi oziroma ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem del in nalog družinskega pomočnika, ki so:

1. osebna oskrba: pomoč pri opravljanju  osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča, varovanje upravičenca
2. zdravstvena oskrba: sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe, organizacija dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev, skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil, izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin, nabava zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico, pomoč pri gibanju, pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov.
3. socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti: pomoč pri vzpostavljanju  in vzdrževanju socialne mreže, organiziranje dejavnosti za prosti čas, urejanje pošte invalidne osebe, informiranje ustanov o stanju in potrebah invalidne osebe.
4. gospodinjska pomoč: priprava primerne dietne hrane in napitkov, vzdrževanje prostorov, v katerih živi invalidna oseba, postiljanje in preoblačenje postelje, vzdrževanje čistoče in likanje perila, ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe.

Center za socialno delo ves čas spremlja, ali družinski pomočnik invalidni osebi zagotavlja ustrezno pomoč. V primeru spremenjenih okoliščin ali če podvomi o ustreznosti pomoči, je dolžan po dokumentacijo odstopiti invalidski komisiji, ki glede tega poda ponovno mnenje. Družinski pomočnik je dolžan pristojnemu centru za socialno delo najmanj enkrat letno poročati o izvajanju pomoči invalidni osebi. V primeru spremenjenih okoliščin, ki bi onemogočile nadaljnje izvajanje pomoči, pa je o tem dolžan nemudoma obvestiti center za socialno delo. Družinski pomočnik se mora udeleževati tudi programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica.

Pravice družinskega pomočnika

Družinski pomočnik ima pravico do:

• delnega plačila za izgubljeni dohodek v katerega je vključeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanja za primer brezposelnosti ter zavarovanja za starševsko varstvo,
• ali do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek se v skladu s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji uskladi od 1. julija 2019 naprej v višini 2,4 %. Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek znaša 751,77 evrov (bruto znesek).