Državni prazniki, dela prosti dnevi in dan žalovanja

Prazniki v Republiki Sloveniji so dela prosti dnevi, razen praznikov dan Primoža Trubarja, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, priključitev Primorske k matični domovini, dan slovenskega športa, dan suverenosti in dan Rudolfa Maistra. Dan ali dneve žalovanja v Republiki Sloveniji lahko Vlada Republike Slovenije razglasi ob hudih naravnih, prometnih in drugih nesrečah ter ob smrti najvidnejših osebnosti doma ali v tujini.

Državni prazniki

1. in 2. januar: novo leto
8. februar: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
27. april: dan upora proti okupatorju
1. in 2. maj: praznik dela
8. junij: dan Primoža Trubarja*
25. junij: dan državnosti
17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom*
15. september: priključitev Primorske k matični domovini*
23. september: dan slovenskega športa*
25. oktober: dan suverenosti*
1. november: dan spomina na mrtve
23. november: dan Rudolfa Maistra*
26. december: dan samostojnosti in enotnosti

* Ni dela prost dan.

Drugi dela prosti dnevi

velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek
binkoštna nedelja - binkošti
15. avgust - Marijino vnebovzetje
31. oktober - dan reformacije
25. december - božič

Izobešanje zastave Republike Slovenije ob praznikih

Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi določa, da se zastava Republike Slovenije izobeša ob praznikih v Republiki Sloveniji:

8. februarja, na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik,
27. aprila, na dan upora proti okupatorju,
1. in 2. maja, na praznik dela,
25. junija, na dan državnosti, ter
26. decembra, na dan samostojnosti.

Zastava se izobesi na poslopjih, v katerih so uradni prostori državnih organov in organov lokalnih skupnosti, lahko pa tudi na drugih javnih objektih, stanovanjskih hišah ter na drugih primernih krajih. Zastava je izobešena ves čas praznikov. Poleg zastave Republike Slovenije je lahko izobešena tudi slovenska narodna zastava. Na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, je izobešena tudi zastava narodne skupnosti.

Po letu 1994, ko je bil sprejet Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, so bili za praznike proglašeni še:

8. junij: dan Primoža Trubarja,
17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom,
15. september: priključitev Primorske k matični domovini,
23. september: dan slovenskega športa,
25. oktober: dan suverenosti,
23. november: dan Rudolfa Maistra.

Pravila izobešanja zastave Republike Slovenije ob teh praznikih prav tako smiselno postavljajo določbe Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, kar pomeni, da se zastava lahko izobesi.

Dan žalovanja

Ob hudih naravnih, prometnih in drugih nesrečah ter ob smrti najvidnejših osebnosti doma ali v tujini lahko Vlada Republike Slovenije razglasi dan ali dneve žalovanja v Republiki Sloveniji. Ob dnevu žalovanja se vse zastave na državnih institucijah spustijo na pol droga.

Posebej formalno zapisanih pravil ravnanja ob dnevu žalovanja sicer ni (razen izobešanja zastav), kot znak solidarnosti in sočustvovanja s prizadetimi ob nesreči pa je primerno, da se vsebine morebitnih javnih prireditev in programov na ta dan prilagodijo dnevu žalovanja v smislu, da so teme resnejše, dostojne ter da dodatno ne vznemirjajo čustev žalujočih.

Na javnih prireditvah se gostje v znak spoštovanja in sočustvovanja žrtvam lahko poklonijo z minuto molka.

Zastave se v znak solidarnosti in sočustvovanja lahko na pol droga spustijo tudi v drugih institucijah in na stavbah.

Državni prazniki, dela prosti dnevi in dan žalovanja