Nasveti voznikom za varčno vožnjo

Vozniki avtomobila lahko prispevajo k zmanjšanju vpliva na podnebne spremembe, s čimer prispevajo k boljši kakovosti zraka ter obenem prihranijo denar z nakupom okolju prijaznejšega avtomobila in z upoštevanjem nasvetov o varčni vožnji.

• Poskrbite, da bo vaše vozilo redno in dobro vzdrževano. Stalno preverjajte nivo olja. Pravilno vzdrževana vozila delujejo bolj učinkovito, porabijo manj goriva in imajo zato manj emisij toplogrednega plina CO2 ter manj emisij onesnaževal zunanjega zraka.
• Vklopite klimatsko napravo samo, kadar je potrebno. Prekomerna uporaba klimatske naprave povečuje porabo goriva do 5 %, zato so višje tudi emisije CO2 in emisije onesnaževal zunanjega zraka.
• Vsak mesec preverite tlak v pnevmatikah. Premalo napolnjene pnevmatike lahko povečajo porabo goriva do 4 %.
• Zaprite okna, še zlasti pri višjih hitrostih, ter odstranite prazne strešne prtljažnike. Ta ukrep bo zmanjšal upor vetra in lahko zmanjša porabo goriva in emisije CO2 do 10 %.
• Vozite premišljeno in predvsem s prilagojeno hitrostjo. Vsakič, ko nenadoma pospešujete ali zavirate, motor porabi več goriva in proizvaja več CO2 in več onesnaževal zunanjega zraka. Pri hitrosti 120 km/h porabi vozilo tudi do 20 % več goriva (bencin in dizel) kot pri hitrosti 100 km/h za enako prevoženo razdaljo. Vozilo porabi najmanj goriva, če vozi s hitrostjo med 55 km/h in 80 km/h.
• Pri pospeševanju čim hitreje prestavite v višjo prestavo. Višje prestave (4., 5. ali 6.) so varčnejše z vidika porabe goriva.
• Odstranite nepotrebno težo iz prtljažnika in zadnjih sedežev. Bolj kot je avto obremenjen, težje deluje motor in višja je poraba goriva.
• Takoj po zagonu motorja začnite z vožnjo in ugasnite motor, ko stojite na mestu več kot minuto. Sodobni motorji vam omogočajo takojšen začetek vožnje in tako nižjo porabo goriva.
• Poskušajte predvideti prometni pretok. Spremljajte dogajanje pred vami s čim večje razdalje, da se v toku prometa izognete nepotrebnemu zaustavljanju in speljevanju.
• Razmislite o možnosti, da se z drugimi dogovorite za skupno vožnjo v službo ali na prostočasne aktivnosti. Pripomogli boste k zmanjšanju prometnih zamaškov in porabe goriva ter k čistejšemu zraku in zmanjševanju podnebnih sprememb.

Dizelski avtomobili prekomerno onesnažujejo zrak

Dizelski avtomobili, tudi novejši, nekaj let po izbruhu dizelskega škandala še vedno prekomerno onesnažujejo zrak. Meritve emisij NOx, ki so jih opravili v laboratorijih in z merjenjem na daljavo v več mestih po svetu, kažejo, da so emisije dizelskega avtomobila Euro 5 le malo nižje od dizelskega avtomobila Euro 2. Prav tako so tudi pri avtomobilih z dizelskim  Euro 6 motorjem izmerili  še vedno zelo previsoke emisije NOx, emisije so se le malo znižale v primerjavi s starejšimi dizelskimi avtomobili.

Pri dizelskih avtomobilih Euro 6 so v Parizu izmerili kar šestkrat višje emisije NOx kot pri bencinskih avtomobilih Euro 6. V povprečju so emisije NOx iz dizelskega avtomobila Euro 6 le 18 % nižje od emisij iz starega bencinskega avtomobila Euro 2 in nekajkrat višje od emisij iz bencinskih avtomobilov z motorji  Euro 3 - Euro 6 (vir: Remote sensing of motor vehicle emissions in Paris, Dallmann, 2019 (v angleškem jeziku) ).

Zaradi tega so v več mestih po Evropi uvedli prepoved vožnje z dizelskimi avtomobili.

Bencinski avtomobili imajo veliko nižje emisije NOx kot dizelski avtomobili, prav tako ima bencinski avtomobil Euro 5 bistveno nižje emisije NOx kot bencinski avtomobil Euro 2. Emisije iz bencinskih avtomobilov so se zniževale skladno z uvedenimi standardi Euro.

Evropski standard Euro 6 določa za NOx manj stroge mejne vrednosti kot so v veljavi v ZDA in kot bodo kmalu stopile v veljavo na Kitajskem (vir: Current situation and perspectives on vehicles real-world emissions, International Council on Clean Transportation (ICCT), 2019 (v angleškem jeziku)).

Povečanje deleža dizelskih avtomobilov v Evropi ni bilo uspešno pri blaženju podnebnih sprememb, je pa povzročilo težave s kakovostjo zraka in povzročilo več prezgodnjih smrti ljudi zaradi izpostavljenosti prekomerno onesnaženemu zraku (vir: CO2-equivalent emissions from European passenger vehicles in the years 1995–2015 based on real-world use: Assessing the climate benefit of the European “diesel boom”, Helmers, 2019, vir: Impact of excess NOx emissions from diesel cars on air quality, public health and eutrophication in Europe, J E Jonson, 2017, Environ. Res. Lett (v angleškem jeziku)).

Trend dizelacije, ki so ga spodbujali davki, je bistveno prispeval k temeljni spremembi strukture povpraševanja po cestnem gorivu v EU. Prehod z bencina na dizel se je začel pred približno 25 leti in privedel do velikega upada povpraševanja po bencinu, pa tudi do pomanjkanja dizla v EU. Povpraševanje po bencinu še naprej upada, medtem ko povpraševanje po dizlu narašča. Nenehna rast prometa s težkimi tovornjaki  v EU, ki ga poganja notranji trg in zunanja trgovina, je še dodatno prispevala k povečanju povpraševanja po dizlu. Evropa izvaža znatne presežke bencina, glede dizla in kerozina pa je močno odvisna od drugih držav, zlasti Rusije, Bližnjega vzhoda in ZDA (vir: FuelsEurope Statistics (v angleškem jeziku)).

Prodajna cena dizelskega goriva brez dajatev je bila v preteklosti običajno višja od prodajne cene bencina brez dajatev. Ker pa je bila trošarina za dizelsko gorivo v preteklosti nižja od trošarine za bencin, je bila drobnoprodajna cena za liter dizla običajno nižja od drobnoprodajne cene za liter bencina. Cene vseh naftnih derivatov so bile 1. oktobra 2020 liberalizirane in so se prosto določale na trgu. V okviru ukrepov za omilitev draginje so cene ponovno regulirane.

Električni avtomobili

Električni avtomobili so nedvomno primernejši od avtomobilov na bencinski ali dizelski pogon tako glede vpliva na kakovost zraka kot tudi vpliva na podnebne spremembe (vir: Electric vehicles from life cycle and circular economy perspectives - TERM 2018 (v angleškem jeziku)).

Tudi s trenutno skupno proizvodnjo električne energije, ki še vedno vključuje veliko električne energije, pridobljene iz premoga, so koristi očitne. Te koristi pa se bodo še povečevale, saj se bo v prihodnje uporabljalo več obnovljivih virov energije.

Električni motorji so učinkovitejši od motorjev z notranjim zgorevanjem, tako da se več energije izkoristi za vožnjo avtomobila. Električna vozila, zlasti pri vožnji v mestih, porabijo manj energije. Prav tako ne povzročajo izpušnih plinov, kot so dušikovi oksidi in delci. Še vedno se pojavljajo delci pri zaviranju in obrabi pnevmatik, vendar jih je na splošno manj kot pri avtomobilu na bencinski ali dizelski pogon. Električna vozila so tudi manj hrupna, še posebej pri nižjih hitrostih.

Z vidika zdravja je glavna prednost električnih vozil povezana s kakovostjo zraka. S porabo električne energije v električnih avtomobilih je še vedno povezano določeno onesnaževanje zraka, vendar to običajno prihaja iz elektrarn, ki imajo boljši nadzor nad onesnaževanjem kot pri običajnih avtomobilih, prav tako so le-te običajno zunaj gosto naseljenih območij.

V poročilu Evropske okoljske agencije (EEA) iz leta 2016 Electric vehicles and the energy sector,  impacts on Europe's future emissions (v angleškem jeziku) (Električna vozila in energetski sektor, vplivi na prihodnje emisije v Evropi) so predstavljeni vplivi na  elektroenergetska omrežja. Če bi bilo leta 2050 80 % vseh avtomobilov električnih, bi se poraba električne energije v EU verjetno povečala za približno 10 %. 

Da bi zmanjšali vpliv proizvodnje električnih avtomobilov na okolje, moramo poskrbeti za njihovo boljšo ponovno uporabo in recikliranje. Vsebujejo namreč veliko kovin in drugih kritičnih surovin, za predelavo katerih lahko porabimo velike količine energije, včasih pa so v njihovo proizvodnjo vključene tudi strupene snovi. Velika prednost je, če jih lahko predelamo iz obstoječih avtomobilov in ponovno uporabimo. Če lahko ponovno uporabimo celoten del, kot je na primer akumulator, lahko tako izjemno zmanjšamo celotni vpliv na okolje.