Priprava evidenc

Evidence so vsako leto izdelane za obdobja vseh preteklih let od izhodiščnega leta 1986 dalje in so v predpisanem formatu (CRF tabele in opisni del: NIR) posredovane Evropski komisiji, najkasneje do sredine marca vsako leto, do sredine aprila vsako leto pa tudi Sekretariatu Okvirne konvencije Organizacije Združenih narodov o podnebnih spremembah. 

Toplogredni plini

Izpusti toplogrednih plinov nastajajo tako zaradi naravnih procesov kot tudi zaradi človeških dejavnosti. Najpomembnejši naravni toplogredni plin v ozračju je sicer vodna para, v evidencah pa se spremljajo antropogeni izpusti toplogrednih plinov:

• ogljikov dioksid (CO2),
• metan (CH4),
• di-dušikov oksid (N2O)
• F-pline, ki vključujejo:
  • fluorirane ogljikovodike (HFC),
  • perfluorirane ogljikovodike (PFC)
  • žveplov heksafluorid (SF6).

Da lahko različne toplogredne pline med seboj primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti s pripadajočim potencialom globalnega segrevanja (GWP).

Od leta 2023 se v evidencah beleži naslednje vrednosti:

• ogljikov dioksid: 1
• metan: 28,
• di-dušikov oksid: 265,
• HFC-ji od 4 do 12.400,
• PFC-ji od 6.630 do 11.100
• SF6 23.500.

Tako prikazana vsota izpustov različnih plinov se izraža v ekvivalentih CO2 (CO2 ekv.).

Viri in ponori toplogrednih plinov

Metodologija Medvladnega odbora za podnebne spremembe izpuste toplogrednih plinov izpuste porazdeljuje po kategorijah:

• Raba energije
  • Zgorevanje goriv
    • Energetika
    • Industrija in gradbeništvo
    • Promet
    • Ostala raba (institucionalno/komercialni sektor, gospodinjstva, kmetijstvo, gozdarstvo)
  • Ubežne emisije
• Industrijski procesi in raba proizvodov,
• Kmetijstvo,
• Raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo (LULUCF) 
• Ravnanje z odpadki.

Največji antropogeni vir toplogrednih plinov, tako v svetu kot v Sloveniji, je raba fosilnih goriv. V Sloveniji ta vir prispeva za okoli 80 % vseh izpustov, pri čemer največ prispevata sektorja proizvodnje elektrike in toplote ter cestni promet, bistveno manj pa raba goriv v industriji in v ostalih sektorjih. Najpomembnejši toplogredni plin, ki nastaja pri zgorevanju goriv je CO2.

Vsi ostali sektorji ustvarjajo za približno 20 % emisij, od tega kmetijstvo za okoli 10 %, industrijski procesi 7 % in odpadki za 3 % emisij.

Gozdovi so izredno pomembni kot ponor (odvzem) ogljikovega dioksida. Slovenija, ki slovi po svoji gozdnatosti, se po letu 2014 sooča z izrazitim zmanjšanjem ponorov zaradi morebitnih poškodb ob ujmah (kot so žled ali vetrolomi) in povečane sanitarne sečnje zaradi gradacije podlubnikov.

Biogoriva

Eden od možnih ukrepov za zmanjšanje emisij zaradi rabe goriv je lahko zamenjava fosilnih goriv z biogorivi, ki so ogljično nevtralna. Količina CO2, ki se sprosti v ozračje med kurjenjem biogoriv je namreč enaka količini CO2, ki so ga rastline porabile iz ozračja med rastjo. V Sloveniji se kot biogorivo večinoma uporablja les, vendar kurjenje lesa v zastarelih kurilnih napravah povzroča veliko onesnaženje zraka, predvsem s trdnimi delci. V prometu pa se uporabljata biodiesel in bioetanol, ki se pridelujeta večinoma iz rastlin gojenih na kmetijskih površinah. V svetovnem merilu lahko to predstavlja problem, saj širjenje te proizvodnje lahko ogroža pridelavo hrane, marsikje pa za pridobivanje novih kmetijskih površin izsekavajo gozdove, ki so pomemben ponor ogljikovega dioksida.