ESPR in ESPRA podpirata ribiče pri prehodu na trajnostni ribolov, spodbujata trajnostno akvakulturo in predelavo, obalne in celinske skupnosti pri diverzifikaciji gospodarstva in financirata projekte za nova delovna mesta in boljšo kakovost življenja teh skupnosti. Poleg tega sta tako ESPR kot ESPRA instrumenta za izvajanje t. i. celostne pomorske politike, kar pomeni, da pomorske politike podpirata tudi velik del okoljske politike na morju.

Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014-2020

Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2020 je programski dokument Republike Slovenije in Evropske komisije, in predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Za izvajanje ukrepov iz ESPR med 2014 in 2020 je v Sloveniji na voljo 32.647.360,88 evrov.

Z ukrepi operativnega programa sledimo ciljem Strategije Evropa 2020, izbranim tematskih ciljem Partnerskega sporazuma ter šestim prednostnim nalogam Unije:

• spodbujanje okoljsko trajnostnega, z viri gospodarnega, inovativnega, konkurenčnega in na znanju temelječega ribištva,
• pospeševanje okoljsko trajnostne, z viri gospodarne, inovativne, konkurenčne in na znanju temelječe akvakulture,
• pospeševanje izvajanja skupne ribiške politike,
• povečanje zaposlovanja in ozemeljske kohezije pospeševanje trženja in predelave,
  pospeševanje izvajanja celostne pomorske politike.

Morski gospodarski ribolov

Ukrepi so namenjeni ohranitvi tradicije slovenskega morskega ribištva, izboljšanju njegove konkurenčnosti in trajnostnega razvoja ob hkratnem zagotavljanju ciljev reforme skupne ribiške politike.

Višina dodeljenih sredstev je 4,07 milijona evrov z ukrepi:

• Zdravje in varnost
• Začasno prenehanje ribolovne dejavnosti
• Podpora oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja
• Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter ureditev nadomestil v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti
• Dodana vrednost, kakovost proizvodov in uporaba neželenega ulova
• Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja

Akvakultura

Glede na zaznane potrebe in naravne možnosti ima Slovenija potencial za nadaljnji razvoj konkurenčne in trajnostne akvakulture. Z ukrepi podpiramo mala in srednja podjetja, ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest ter spodbujamo konkurenčnost in inovativnost sektorja.

Višina dodeljenih sredstev je 8 milijonov evrov z ukrepi:

• Inovacije
• Produktivne naložbe v klasično akvakulturo
• Produktivne naložbe v zaprte sisteme v akvakulturi
• Spodbujanje človeškega kapitala in povezovanja v mreže
• Povečanje potenciala lokacij za akvakulturo
• Prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološka akvakultura
• Akvakultura, ki zagotavlja okoljske storitve
• Ukrepi javnega zdravja

Skupna ribiška politika

Ključna strateška usmeritev za izvajanje določil reformirane skupne ribiške politike na področju nadzora nad ribištvom je zagotoviti ustrezno izvajanje nadzora, inšpekcij in izvrševanja, ki bo prispevalo k trajnostnemu izkoriščanju morskih bioloških virov in varovanju morskega okolja.

Višina dodeljenih sredstev je 5,22 milijona evrov z ukrepi:

• Nadzor in izvrševanje
• Zbiranje podatkov

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Ta pristop omogoča dvig dodane vrednosti lokalnim območjem in priložnost za razvoj v okviru lokalnih potreb in priložnosti, kar omogoča povečanje socialne blaginje in ustvarjanje novih poslovnih priložnosti.

Višina dodeljenih sredstev je 6,67 milijona evrov z ukrepi:

• Pripravljalna podpora
• Izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, vključno s tekočimi stroški in animacijo za delovanje lokalnih akcijskih skupin
• Dejavnosti sodelovanja

Trženje in predelava

S spodbujanjem tržnih ukrepov in naložb v predelovalni industriji krepimo proizvodni potencial sektorja, zagotavljamo boljše trženjske možnosti proizvajalcem in omogočamo večjo prepoznavnost celotnega ribiškega sektorja.

Višina dodeljenih sredstev je 4,71 milijona evrov z ukrepi:

• Ukrepi za trženje
  • Organizacije proizvajalcev
  • Analiza trga
  • Sledljivost ribiških proizvodov
  • Promocijske kampanje
• Predelava ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture

Celostna pomorska politika

Z ukrepi celostne pomorske politike spodbujamo varstvo morskega okolja in boljše poznavanje dejanskega stanja morskega okolja na podlagi Okvirne direktive o morski strategiji.

Višina dodeljenih sredstev je 1,33 milijona evrov z ukrepi:

• Celostni pomorski nadzor
• Spodbujanje varovanja morskega okolja in trajnostna raba morskih in obalnih virov
• Izboljšanje znanja o stanju morskega okolja

Program za izvajanje evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021-2027

Evropska komisija je dne, 2. 12. 2022 potrdila program za izvajanje evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021-2027 (ESPRA). Gre za izvedbeni dokument, na podlagi katerega bo Slovenija črpala evropska sredstva v novem finančnem obdobju. Slovenija bo imela na voljo 34,2 milijonov evrov sredstev, od tega 25,6 milijonov evrov evropskih in 8,6 milijonov evrov nacionalnih (razmerje med evropskimi in nacionalnimi sredstvi je 70 % : 30 %). 

Vsebine novega programa so postavljene v širši kontekst zelenega dogovora, ki ga zahtevajo vedno večji globalni izzivi in skupno naslavljanje potreb. Finančna sredstva bodo namenjena spodbujanju vitalnosti sektorja ribištva, akvakulture in predelave, iz sklada pa bodo financirani tudi projekti, povezani z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in dobrega stanja okolja ter projekti, povezani z ohranjanjem morske in pomorske varnosti. Sredstva so razdeljena po štirih prednostnih področjih oz. prednostnih nalogah Unije.

Spodbujanje trajnostnega ribištva in ohranjanje vodnih bioloških virov

Morsko ribištvo se srečuje z mnogimi izzivi, ki jih bodo ukrepi naslavljali. Sklad je namenjen pomoči pri premagovanju težav, povezanih s starimi in energetsko potratnimi ribiškimi plovili, vse višjimi cenami energentov, upadanjem staležev, negativnimi vplivi podnebnih sprememb ter upadanju tržne vrednosti lokalnih ribiških proizvodov.

Glavni cilj prve prednostne naloge bo tako krepitev ekonomsko, socialno in okoljsko trajnostnih ribolovnih dejavnosti. Slovenski ribiči bodo imeli priložnost zamenjati svoja ribolovna orodja za bolj selektivna, ponujena pa jim bo tudi možnost menjave motorjev in uporaba alternativnih pogonskih virov, s čimer bodo prispevali k ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov za vsaj 55 %.

Poleg tega pa bodo imeli ribiči možnost pridobiti finančna nadomestila tudi za začasno ukinitev ribolovnih aktivnosti in tako bodo lahko prispevali k ohranjanju ribolovnih virov. Slovenija se je zavezala prispevati svoj delež k 30 % zaščiti morja. S pomočjo ESPRA se bodo izvajale posodobitve za izboljšanje delovnih pogojev ribičev, zbiranje odpadlega ribolovnega orodja in morskih odpadkov, kar bo prispevalo k obnovi morskih in vodnih ekosistemov. K boljšemu stanju morskega okolja bodo prispevale tudi aktivnosti, povezane z digitalizacijo nadzora ribištva ter spremljanja podatkov.

Spodbujanje trajnostnih dejavnosti akvakulture ter predelave in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture

Z izzivi smo soočeni tudi v sektorju akvakulture, kjer gre večinoma za majhna in srednja podjetja. Ta raznovrsten in razdrobljen sektor je premalo prepoznaven, večkrat pa ima tudi zastarelo opremo. Sredstva bodo tako usmerjena k zelenem prehodu v sektorju akvakulture. V okviru naložb se bo podpiralo posodobitve ribogojnic v bolj zelene, ekološke in podnebnim spremembam bolje prilagojene. ESPRA bo omogočila diverzifikacijo in s tem tudi naložbe v akvakulturi kot dopolnilni dejavnosti na kmetiji.

Sredstva bodo na voljo tudi za izgradnjo novih, trajnostnih objektov za akvakulturo. Spodbujale se bodo tehnologije za čiščenje odpadnih voda in proizvodnjo biomase za živalsko prehrano, farmacijo, kozmetiko in organska gnojila. V okviru naložb bosta podprti tudi digitalizacija in robotizacija (npr. za hranjenje in on-line monitoring). Priložnost bo namenjena tudi akvaponiki, kjer gre za združitev agrikulture in akvakulture v zaprtem vodnem krogu ter gojenju alg, hkrati z uporabo obnovljivih virov energije in minimalnim vplivom na okolje. Gojenje alg je tudi pomemben del modrega biogospodarstva in prispeva k razogljičenju sektorja in ogljični nevtralnosti.

Priložnost za ekološko vzrejo bo v okviru sklada na voljo v toplovodni akvakulturi in pri gojenju školjk. Na področju trženja bo sklad prispeval k spodbujanju lokalne proizvodnje in oskrbe.

Spodbujalo se bo ohranjanje in odkrivanje kratkih verig. Manjše družinske ribogojnice bodo imele s sredstvi sklada olajšan dostop do namenskih sredstev, prav tako pa se jih bo spodbujalo k uvajanju tehnoloških rešitev za boljše izkoriščanje naravnih virov, izboljšanju lastnih proizvodov ter prodaji končnemu potrošniku. Sredstva sklada bodo omogočala izvajanje raziskav o hranilnih vrednostih školjk, ki bodo pripomogli k usmerjanju promocijskih aktivnosti in njihovi večji vključenosti v uravnoteženo prehrano ljudi. 

Sklad bo poleg tega omogočal izplačila nadomestil za obrate, ki izvajajo ekstenzivno in polintenzivno proizvodnjo, ki sicer zmanjšuje ekonomsko učinkovitost, vendar hkrati zagotavlja ekosistemske storitve in ohranja habitate. Poleg njih pa bodo nadomestila omogočena tudi za školjkarje, v primeru pojava biotoksinov ter za prehod na ekološko vzrejo. Za sektor akvakulture bodo izvedene številke aktivnosti, ki bodo prispevale k mreženju in boljši povezanosti sektorja.

Nova znanja pa so močno povezana z inoviranjem; tu bodo finančna sredstva sklada lahko izhodišče za inovacije, povezane z večjim izkoriščanjem vode in uvajanjem novih vrst. V sektorju trženja in predelave bodo sredstva ESPRA namenjena predvsem za omogočanje naložb v povečanje in posodobitev proizvodnje, v smislu novih tržno prepoznavnih proizvodov, boljše energetske učinkovitosti ter vključevanja v krožno gospodarstvo, večjo digitalizacijo in robotizacijo.

Za večjo prepoznavnost sektorja so bistvene tudi promocijske dejavnosti in informiranje širše javnosti ter potrošnikov o pomenu ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture v prehrani, posebej lokalno vzrejenih in ekoloških ter predstavitev sektorja, ki te proizvode lahko zagotavlja.

Omogočanje rasti trajnostnega modrega gospodarstva ter spodbujanje razvoja ribiških in akvakulturnih skupnosti na obalnih in celinskih območjih – CLLD

Podpora s tega področja vključuje intervencije, ki prispevajo k omogočanju trajnostnega modrega gospodarstva ter spodbujanju trajnostnega razvoja ribiških in akvakulturnih skupnosti. Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, zagotavljajo, da skupnosti na ribiških ali akvakulturnih območjih bolje izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja trajnostno modro gospodarstvo in imajo od njih koristi, ter tako izkoristijo in okrepijo okoljske, kulturne, socialne in človeške vire.

K ozelenitvi slovenskega morskega ribolova in sektorjev akvakulture ter predelave pa bo zelo pomemben del prispeval lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Že v preteklem finančnem obdobju je bilo to eno uspešnejših področij črpanja sredstev, zato smo upoštevali izkušnje pretekle perspektive. Tako je za področje lokalnega razvoja namenjen večji del sredstev, in sicer 1/3 (37 % vseh sredstev), kar znaša 12,26 milijonov evrov. Strategije lokalnega razvoja bodo omogočale še učinkovitejši odziv na izzive izbranega lokalnega območja, usmerjene bodo v zeleno, modro in inovativno prihodnost lokalnega območja in vključenih sektorjev.

Projekti CLLD lahko prispevajo k večji prepoznavnosti sektorjev ribolova, akvakulture in predelave in osveščanju prebivalcev lokalnega območja o koristih ribolova, akvakulture in njenih proizvodov za prehrano in zdravje ljudi, stanje narave in okolja, obenem pa se lahko zelo hitro odzovejo na potrebe lokalnega prebivalstva glede prehrane. S spodbujanjem kratkih verig se bo zagotavljalo manjši ogljični odtis ter blažitev podnebnih sprememb.

Krepitev mednarodnega upravljanja oceanov ter omogočanje varnih, zaščitenih, čistih in trajnostno upravljanih morij in oceanov

Podpora iz tega poglavja zajema intervencije, ki prispevajo h krepitvi trajnostnega upravljanja morij in oceanov prek širjenja znanja o morju ter spodbujanja nadzora ali sodelovanja obalnih straž. Izvajalo se bo ukrepanje za ohranjanje habitatnih tipov Natura 2000 ter za obnovo zaščitenih območij.

S pomočjo sredstev ESPRA bomo pripravili metodologijo za spremljanje prostorskega razvoja na morju in vzpostavili sistem za spremljanje izvajanja Pomorskega prostorskega plana (PPP), ki je bil v Sloveniji nedavno sprejet. Poleg tega bo PPP tudi podlaga za sofinanciranje spremljanja morske podvodne kulture dediščine in nekaterih vrst in habitatov. Podpora pa bo omogočala tudi izboljšanje pomorskega nadzora, zlasti v okviru mednarodnega povezovanja.