Fiskalna politika in ekonomsko upravljanje

Usmeritve večletne fiskalne in ekonomske politike Slovenije so določene v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, ki je tudi temelj za letno proračunsko načrtovanje in pripravo Osnutka proračunskega načrta.

Fiskalno pravilo

Fiskalno pravilo je proračunsko pravilo, namenjeno zagotavljanju srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez (dolgoročnega) zadolževanja ter s tem vzdržnosti javnih financ. Državni zbor je leta 2013 sprejel ustavni zakon, s katerim smo spremenili 148. člen ustave. Ta določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Ta sprememba je na ustavni ravni načelno opredelila tako imenovano fiskalno pravilo. Julija 2015 je državni zbor sprejel izvedbeni Zakon o fiskalnem pravilu, s katerim država konkretneje opredeljuje, kako bo obvezo najvišjega pravnega akta države uresničevala v praksi. Zakon v veliki meri temelji na fiskalnih pravilih Evropske unije (EU) pred reformo iz leta 2024, zato bo v luči zadnjih sprememb okvira ekonomskega upravljanja EU prenovljen. S tem bomo olajšali vodenje fiskalne politike in odpravili nedoslednosti, ki so se pojavile pri načrtovanju in spremljanju izvajanja fiskalnih pravil. Evropska komisija načrtuje, da bo srednjeročni javnofinančni okvir nadomestil Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt.

Evropski semester

Ukrepi ekonomske politike in nacionalni cilji so povezani s skupnimi cilji EU. Za dosego skupnih ciljev je Evropska komisija vzpostavila instrument, tako imenovani evropski semester, katerega namen je uskladitev ekonomskih, fiskalnih in socialnih politik na EU ravni. S tem se zagotavlja proračunska disciplina v državah članicah, spodbuja strukturne reforme za večjo produktivnost, spremlja ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti in socialne neenakosti ter opredeli makroekonomska neravnovesja v državah.

Proces evropskega semestra vključuje analizo ključnih nacionalnih strukturnih dokumentov in priporočil za posamezne države ter spremljanje njihovega izvajanja.

Leta 2024 je začel veljati tudi prenovljeni Pakt za stabilnost in rast, osnovno orodje, s katerim EU varuje gospodarsko stabilnost in fiskalno disciplino. Države članice pripravijo Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki praviloma velja štiri leta. O izvajanju načrta pa države vsako pomlad poročajo v okviru letnih poročil.

Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt

V skladu s prenovljenimi fiskalnimi pravili EU države vsaka štiri leta pripravijo Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki določa fiskalne cilje ter ključne reforme in naložbe, ki prispevajo k doseganju ciljev oziroma naslavljajo specifična priporočila v okviru Evropskega semestra in ostale prioritete EU. Fiskalni cilji so zastavljeni na podlagi rasti tako imenovanih očiščenih odhodkov, ki je fiksno določena za obdobje načrta in mora zagotavljati srednjeročno vzdržnost javnega dolga ter ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod referenčno mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Očiščeni odhodki pri tem predstavljajo vse odhodke sektorja država, brez odhodkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, odhodkov za programe EU, odhodkov za denarna nadomestila za brezposelnost ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov. Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt je poleg vsakoletnih proračunov ključen instrument ekonomske politike države in izkazuje programske in politične prioritete vlade v prihodnje. Ustreznost načrta preverja Evropska komisija, potrdi pa ga Svet EU.

Osnutek proračunskega načrta

Skladno z določbami za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v območju evra vse članice Evropski komisiji najpozneje do 15. oktobra posredujejo Osnutke proračunskih načrtov. V njih predstavijo podroben opis izvajanja strategije fiskalne politike v naslednjem letu ter konkretne odhodkovne in prihodkovne ukrepe, ki bodo zagotovili skladnost s fiskalnimi cilji glede rasti očiščenih odhodkov. Načrtovani očiščeni odhodki ne smejo presegati rasti očiščenih odhodkov, določene v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, lahko pa so nižji. Medtem ko so Srednjeročni fiskalno-strukturni načrti strateški dokumenti, imajo Osnutki proračunskega načrta bolj izvršilno oziroma operativno naravo.

Letna poročila o napredku

Letna poročila o napredku služijo kot ključni dokumenti pri spremljanju skladnosti s fiskalnimi cilji, reformami in naložbami, določenimi v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu. Vsebujejo tudi poročilo o izvajanju ukrepov za uresničevanje specifičnih priporočil za državo ter skupnih prednostnih nalog EU. Države poročilo Evropski komisiji posredujejo vsako leto do konca aprila.