Fiskalna politika in ekonomsko upravljanje

Usmeritve večletne fiskalne in ekonomske politike Slovenije so določene v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, ki je tudi temelj za letno proračunsko načrtovanje in pripravo Osnutka proračunskega načrta.

Fiskalno pravilo

Fiskalno pravilo je proračunsko pravilo, namenjeno zagotavljanju vzdržnosti javnih financ. Državni zbor je leta 2013 sprejel ustavni zakon, s katerim je bil spremenjen 148. člen ustave. Sprememba je na ustavni ravni načelno opredelila tako imenovano fiskalno pravilo, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Julija 2015 je državni zbor sprejel izvedbeni Zakon o fiskalnem pravilu, s katerim se konkretneje opredeljuje, kako bo obvezo najvišjega pravnega akta države uresničevala v praksi. Zakon v veliki meri temelji na fiskalnih pravilih Evropske unije (EU) pred reformo iz leta 2024, zato je bil v luči zadnjih sprememb okvira ekonomskega upravljanja EU marca 2025 sprejet nov Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP-1) . Za olajšanje vodenja fiskalne politike in odpravo nedoslednosti, ki se pojavile pri načrtovanju in spremljanju izvajanja fiskalnih pravil, se z ZFisP-1 poenotijo koncepti nacionalne zakonodaje s fiskalnimi pravili EU. Tako kot na ravni EU je v ZFisP-1 ključni srednjeročni dokument srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, hkrati pa se nacionalno fiskalno pravilo določa usklajeno s prenovljenimi fiskalnimi pravili EU. ZFisP-1 določa tudi, da se vsako leto aprila pripravi letno poročilo o napredku. Poročilo služi kot ključen dokument za spremljanje izvajanja zavez is srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta. ZFisP-1 nadalje določa postopek v primeru odstopanj od fiskalnega pravila in okoliščine, v katerih se lahko odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti, ki so usklajene z rešitvami na ravni EU.

Evropski semester

Ukrepi ekonomske politike in nacionalni cilji so povezani s skupnimi cilji EU. Za dosego skupnih ciljev je Evropska komisija vzpostavila instrument, tako imenovani evropski semester, katerega namen je uskladitev ekonomskih, fiskalnih in socialnih politik na EU ravni. S tem se zagotavlja proračunska disciplina v državah članicah, spodbuja strukturne reforme za večjo produktivnost, spremlja ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti in socialne neenakosti ter opredeli makroekonomska neravnovesja v državah.

Proces evropskega semestra vključuje analizo ključnih nacionalnih strukturnih dokumentov in priporočil za posamezne države ter spremljanje njihovega izvajanja.

Leta 2024 je začel veljati tudi prenovljeni Pakt za stabilnost in rast, osnovno orodje, s katerim EU varuje gospodarsko stabilnost in fiskalno disciplino. Države članice pripravijo Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki praviloma velja štiri leta. O izvajanju načrta pa države vsako pomlad poročajo v okviru letnih poročil.

Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt

V skladu s prenovljenimi fiskalnimi pravili EU države vsaka štiri leta pripravijo Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki določa fiskalne cilje ter ključne reforme in naložbe, ki prispevajo k doseganju ciljev oziroma naslavljajo specifična priporočila v okviru Evropskega semestra in ostale prioritete EU. Fiskalni cilji so zastavljeni na podlagi rasti tako imenovanih očiščenih odhodkov, ki je fiksno določena za obdobje načrta in mora zagotavljati srednjeročno vzdržnost javnega dolga ter ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod referenčno mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Očiščeni odhodki pri tem predstavljajo vse odhodke sektorja država, brez odhodkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, odhodkov za programe EU, odhodkov za denarna nadomestila za brezposelnost ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov. Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt je poleg vsakoletnih proračunov ključen instrument ekonomske politike države in izkazuje programske in politične prioritete vlade v prihodnje. Ustreznost načrta preverja Evropska komisija, potrdi pa ga Svet EU.

Osnutek proračunskega načrta

Skladno z določbami za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v območju evra vse članice Evropski komisiji najpozneje do 15. oktobra posredujejo Osnutke proračunskih načrtov. V njih predstavijo podroben opis izvajanja strategije fiskalne politike v naslednjem letu ter konkretne odhodkovne in prihodkovne ukrepe, ki bodo zagotovili skladnost s fiskalnimi cilji glede rasti očiščenih odhodkov. Načrtovani očiščeni odhodki ne smejo presegati rasti očiščenih odhodkov, določene v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, lahko pa so nižji. Medtem ko so Srednjeročni fiskalno-strukturni načrti strateški dokumenti, imajo Osnutki proračunskega načrta bolj izvršilno oziroma operativno naravo.

Letna poročila o napredku

Letna poročila o napredku služijo kot ključni dokumenti pri spremljanju skladnosti s fiskalnimi cilji, reformami in naložbami, določenimi v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu. Vsebujejo tudi poročilo o izvajanju ukrepov za uresničevanje specifičnih priporočil za državo ter skupnih prednostnih nalog EU. Države poročilo Evropski komisiji posredujejo vsako leto do konca aprila.