Pomen ohranjanja rastlinskih genskih virov

Slovensko krajinsko in vrstno pestrost pogojujejo različne podnebne, talne, geografske in zgodovinske razmere. Spremembe v okolju, načinu izrabe prostora in pridelave so povzročile zmanjševanje biotske raznovrstnosti in tako imenovano gensko erozijo. To je očitno tako v naravnem okolju kot v kmetijstvu, kjer se je s specializacijo in intenziviranjem kmetijske pridelave zmanjšalo število vrst kmetijskih rastlin in obseg pridelovanja avtohtonih oziroma lokalnih sort in populacij.

Ministrstvo je zato v strateški  načrt uvrstilo področje biotske raznovrstnosti in ohranjanje rastlinskih genskih virov v kmetijstvu in prehrani. Zbran avtohton genski material je dragocena naravna in kulturna dediščina, ki jo želimo ohraniti za prihodnje rodove.

Javna služba nalog rastlinske genske banke

Spremljanje in popis avtohtonega genskega materiala nekaterih vrst kmetijskih rastlin se je začelo v 50. in 60. letih 20. stoletja za potrebe žlahtnjenja. Od leta 1996 v Sloveniji potekajo sistematično zbiranje, hranjenje in vzdrževanje rastlinskih genskih virov v okviru rastlinske genske banke. Za večji del zbirk so opravljeni osnovni opisi vzorcev, za manjši del pa tudi osnovno vrednotenje vzorcev. 

Od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2024 sta izvajalca javne službe Kmetijski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, podizvajalca pa sta Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Maribor.

Za poenotenje delovanja rastlinske genske banke (na nacionalni ravni in ravni posameznih zbirk, ki se hranijo na več lokacijah), izmenjavo akcesij, ustrezen prenos znanja med sodelujočimi institucijami v povezavi z zastopanjem le-teh v mednarodnih omrežjih, boljšo ozaveščenost javnosti, vključenost vsebin v izobraževalne programe in boljše sodelovanje  z drugimi javnimi službami na področju kmetijstva in nevladnimi organizacijami je bil z imenovanjem izvajalcev javne službe uveden formalni sistem strokovno-tehnične koordinacije javne službe.

Za strokovno-tehnično vodenje in koordinacijo javne službe nalog rastlinske genske banke je bila imenovana:

Jelka Šuštar Vozlič, Kmetijski inštitut Slovenije
Tel.: +386 1 280 51 88
E-naslov: jelka.sustar-vozlic@kis.si

Zbirke rastlinskih genskih virov

Zbirka RGV je zbirka akcesij posamezne vrste ali skupine rastlin v rastlinski genski banki.

Nacionalne zbirke RGV po izvajalcih javne službe:

• Kmetijski inštitut Slovenije je izvajalec javne službe za zbirke RGV krmnih rastlin, krompirja, vrtnin, hmelja, jagodičja in vinske trte ter strokovno-tehnično koordinacijo;
• Biotehniška fakulteta je izvajalka javne službe za zbirke žit, sadnih rastlin ter zdravilnih in aromatičnih rastlin.

Kot podizvajalca sodelujeta Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor.

Program javne službe nalog rastlinske genske banke 2018–2024

Namen Programa javne službe nalog rastlinske genske banke je izvajanje dolgoročnega ohranjanja RGV.

V povezavi z Mednarodno pogodbo ima Program javne službe nalog rastlinske genske banke naslednje cilje:

• zagotoviti trajno in varno hranjenje RGV na najprimernejši način;
• dokumentirati in ovrednotiti zbrane RGV;
• omogočiti trajnostno uporabo RGV z ustreznim sistemom nadzorovane izmenjave akcesij;
• zagotoviti stalno zbiranje RGV in informacij o izvoru RGV, načinu pridobivanja RGV, načinu pridelave, uporabe, hranjenja in razmnoževanja RGV;
• prispevati k povečanju kmetijske biotske raznovrstnosti, upoštevajoč tudi trenutno stanje RGV v naravnem okolju;
• povečati sodelovanje in odgovornost vseh zainteresiranih strani, vključenih v ohranjanje in trajnostno rabo RGV;
• pospeševati institucionalno gradnjo in ozaveščanje javnosti o pomembnosti RGV.

Za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu se tako nadaljuje izvajanje naslednjih nalog javne službe in sicer v obsegu glede na razpoložljiva finančna sredstva:

• zbiranje, evidentiranje in ohranjanje avtohtonega genskega materiala;
• razmnoževanje in zagotavljanje trajnostne rabe RGV;
• opisovanje in vrednotenje akcesij po mednarodnih deskriptorjih;
• administrativno-tehnične naloge v povezavi z evidentiranjem RGV;
• strokovno-tehnična koordinacija, izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti;
• sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in omrežji na področju RGV.

Gre za naloge dolgoročnega ohranjanja RGV in zagotavljanje njihove trajnostne uporabe na strokoven, enovit in učinkovit način, ter učinkovitejšo koordinacijo in prenos rezultatov teh nalog do javne službe kmetijskega svetovanja, pridelovalcev in druge zainteresirane javnosti.

Več informacij in letna poročila je na spletni strani javne službe nalog rastlinske genske banke.

Mednarodno sodelovanje

Slovenija sodeluje v več mednarodnih omrežjih za rastlinske genske vire.

Komisija FAO za genske vire

Leta 2001 je bila pri Organizaciji OZN za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organisation - FAO) ustanovljena Komisija za genske vire za prehrano in kmetijstvo (v angleščini), s čimer se je začel razvoj svetovnega sistema na področju genskih virov v prehrani in kmetijstvu. Njena naloga je mednarodni politični konsenz za trajnostno rabo in ohranjanje genskih virov za prehrano in kmetijstvo in pravično delitev koristi od uporabe genskih virov.

Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo

Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (v angleščini) je bila sprejeta v okviru FAO novembra 2001, njen cilj pa je spodbujanje ohranjanja in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo. Republika Slovenija je Mednarodno pogodbo ratificirala leta 2005 in postala pogodbenica leta 2006. Kot pristojni organ za izvajanje pogodbe je določeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Besedilo mednarodne pogodbe (v angleščini)

Večstranski sistem za izmenjavo rastlinskih genskih virov in pravično delitev koristi

Države, podpisnice Mednarodne pogodbe, so se dogovorile, da pri izvajanju svojih pravic vzpostavijo učinkovit in pregleden večstranski sistem za izmenjavo RGV, ki omogoča olajšan dostop do RGV in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe teh virov. Medtem ko Mednarodna pogodba pokriva vse vrste RGV, je večstranski sistem omejen samo na RGV iz 64 rodov oziroma vrst kmetijskih rastlin za pridelavo hrane in krme, ki so navedeni v Prilogi I Mednarodne pogodbe.

Ne glede na to se za izvajanje tega program večstranski sistem za izmenjavo RGV uporablja za vse vrste RGV. Pogoji za dostop do akcesij v večstranskem sistemu in delitev koristi so podrobneje urejeni v Tipskem sporazumu o prenosu materiala. RGV iz večstranskega sistema se smejo uporabljati ali ohranjati le za raziskave, žlahtnjenje ter usposabljanje za prehrano in kmetijstvo.

Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe

Slovenija je Konvencijo o biološki raznovrstnost ratificirala leta 1996. Eden od ciljev konvencije je zagotavljanje dostopa do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe. Nagojski protokol k Konvenciji o biološki raznovrstnost to področe ureja na globalni ravni in je začel veljati leta 2014. Slovenija ga je podpisala leta 2011, ni pa ga še ratificirala. Za izvajanje Nagojskega protokola je Evropska unija sprejela Uredbo (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta Uredba enotno ureja področje izpolnjevanja obveznosti uporabnikov genskih virov v vseh državah članicah Evropske unije, njene izvedbene določbe pa so se začele uporabljati 14. oktobra 2015. Protokol zahteva, da mora vsaka pogodbenica pri oblikovanju in izvajanju svoje zakonodaje o dostopu in delitvi koristi upoštevati pomen genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter njihov posebno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti. V skladu s Sklepom Sveta 2004/869/ES je bila Mednarodna pogodba odobrena v imenu Unije ter pravila za izvajanje Nagojskega protokola nanjo ne bi smela vplivati.

Svetovni akcijski načrt za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo

Mednarodni okvir za ohranjanje in trajnostno rabo RGV poleg Mednarodne pogodbe postavlja predvsem Svetovni akcijski načrt za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo (v angleščini), ki ga je leta 1996 sprejela in leta 2011 dopolnila Komisija za genske vire za prehrano in kmetijstvo pri FAO. Vsebuje predlagane ukrepe, ki jih morajo upoštevati podpisnice zadevnih mednarodnih pogodb.

Evropski kooperativni program za rastlinske genske vire - ECPGR

Evropski kooperativni program za RGV (v angleščini) je bil ustanovljen leta 1980 po priporočilih programa za razvoj Združenih narodov, FAO in Evropskega združenja žlahtniteljev. V njem sodeluje kar 40 evropskih držav. Glavni namen sta sodelovanje pri dolgoročnem hranjenju RGV in sodelovanje pri izboljšanju njihove uporabe v Evropi ter pri pripravi skupnih tehničnih standardov in izmenjavi podatkov in izkušenj.

Integrirani sistem evropske genske banke

Integrirani sistem Evropske genske banke (AEGIS) je bil ustanovljen leta 2009 v okviru ECPGR. Namen AEGIS je oblikovati povezan sistem za RGV v Evropi za ohranjanje edinstvenih akcesij RGV, ki so pomembne za Evropo in so enostavno dostopne za žlahtnjenje in raziskave. Hranjenje akcesij ex situ, ki bodo skupaj oblikovale Evropsko zbirko, poteka v skladu s skupnimi dogovorjenimi standardi kakovosti. Dostop do teh akcesij poteka v skladu s pravili in pogoji Mednarodne pogodbe z uporabo Tipskega sporazuma o prenosu materiala.

EURISCO (v angleščini) je spletni katalog ex situ RGV v Evropi v okviru ECPGR.

Mednarodni sklad za ohranjanje raznolikosti kmetijskih rastlin

Mednarodni sklad za ohranjanje raznolikosti kmetijskih rastlin (v angleščini) (angleško Global Crop Diversity Trust - GCDT) je bil ustanovljen v okviru FAO v povezavi z Mednarodno pogodbo, ki skupaj s Svetovnim akcijskim načrtom in vsemi pomembnimi organizacijami na tem področju predstavlja mednarodno dogovorjen okvir za dejavnosti ohranjanja in trajnostne rabe RGV. Mednarodni sklad GCDT zagotavlja neposredno podporo ex situ zbirkam (genske banke semena).

Genesys

Genesys (v angleščini) je globalni informacijski portal za RGV kot rezultat sodelovanja med Bioversity International, Mednarodnim skladom GCDT in Sekretariatom Mednarodne pogodbe o RGV za olajšanjem dostopa do RGV, njihove uporabe in s tem dolgoročno ohranjanje.

GRIN-Global

GRIN-Global (v angleščini) je informacijski sistem, namenjen rastlinskim genskim bankam za shranjevanje in upravljanje informacij povezanih z RGV in za zagotavljanje teh informacij na svetovni ravni. Raziskovalci, žlahtnitelji in pridelovalci po vsem svetu lahko iščejo podatke o razpoložljivih akcesijah RGV prek spletnih strani GRIN-Global. Informacijski sistem so razvili Mednarodni sklad GCDT in Ministrstvo za kmetijstvo (Svalbard Global Seed Vault) na Norveškem. Glede na razpoložljiva finančna sredstva Slovenija duplikatov genskega materiala še ni posredovala v to gensko banko.

EUCARPIA

Evropsko združenje za žlahtnjenje rastlin (v angleščini) (EUCARPIA) ima tudi sekcijo za genske vire, katere namen je izmenjava znanja in izkušenj med člani za izboljšanje hranjenja in uporabe rastlinskih genskih virov za hrano in kmetijstvo v Evropi.

NordGen (v angleščini)

IPK Gatersleben, Nemčija (v angleščini)

Center za genske vire na Nizozemskem - CGN (v angleščini)