Varstvo geografske označbe v Sloveniji

V Sloveniji je področje geografskih označb urejeno: 

• kot geografska označba, geografsko poreklo in druge sheme kakovosti za kmetijske pridelke oziroma živila v Zakonu o kmetijstvu;
• kot geografska označba, tradicionalni izraz in dodatni tradicionalni izraz v Zakonu o vinu;
• kot geografska označba v Zakonu o industrijski lastnini za blago, ki niso kmetijski pridelki oziroma živila, vino in drugi proizvodi iz grozdja ali vina.

Kaj lahko registriramo kot geografsko označbo?

Z geografsko označbo se po Zakonu o industrijski lastnini lahko zavarujejo oznake, ki označujejo obrtne in industrijske izdelke z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi, povezanimi z njihovim geografskim poreklom. Geografska označba označba označuje, da določen izdelek izvira z določenega ozemlja, območja ali kraja na tem ozemlju, pri čemer je kakovost, sloves ali kakšna druga značilnost tega izdelka bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Kot geografska označba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da izdelek izvira iz določenega kraja ali območja.

Geografska označba, ki se nanaša na blago s posebnim zgodovinskim ali kulturnim pomenom, se lahko zavaruje neposredno z uredbo Vlade Republike Slovenije.

Česa ne smemo registrirati kot geografsko označbo?

Kot geografska označba po Zakonu o industrijski lastnini se ne more registrirati geografska oznaka za kmetijske pridelke, živila, vina in druge proizvode iz grozdja in vina, saj registracijo geografskih in drugih označb za to blago urejajo drugi predpisi.

Geografska označba se po Zakonu o industrijski lastnini ne sme registrirati tudi v naslednjih primerih:

• če geografska označba zavajajoče označuje ali nakazuje, da določeno blago izvira z nekega geografskega območja, ki ni resnični kraj izvora, ali
• če je geografska označba sicer dobesedno resnična, kar zadeva ozemlje, območje ali kraj, iz katerega izvira blago, vendar pa v javnosti ustvarja napačen vtis, da blago izvira z drugega geografskega območja, ali
• če je geografska označba po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu postala splošno znana kot oznaka za določeno vrsto blaga, ali
• če bi njena registracija zaradi ugleda, poznanosti in trajanja uporabe znamke lahko zavajala potrošnika glede resnične identitete izdelka.

Kdo lahko vloži zahtevo za registracijo?

Zahtevo za registracijo geografske označbe lahko po Zakonu o industrijski lastnini vložijo:

• združenja pravnih ali fizičnih oseb,
• zbornice,
• občine,
• širše lokalne skupnosti in
• državni organi.

Kdo lahko uporablja geografsko označbo?

Geografska označba je kolektivna pravica, zato lahko geografsko označbo po Zakonu o industrijski lastnini uporablja vsakdo, ki proizvaja in daje v promet blago v skladu s pogoji, določenimi s specifikacijo. Ker je po svoji naravi kolektivna pravica in je upravičencev do uporabe geografske označbe več, registrirane geografske označbe ni mogoče prenesti na drugo osebo in tudi ne more biti predmet licenčne pogodbe.

Nihče ne sme uporabljati geografske označbe, če blago ne izvira iz kraja, ki ga označuje geografska označba, čeprav je označen pravi izvor blaga ali če je geografska označba uporabljena v prevodu ali če geografsko označbo spremljajo izrazi, kot so vrsta, tip, stil, imitacija in podobno.

Registrirane geografske označbe se tudi ne morejo spremeniti v generična ali splošno znana imena, katerih uporaba v gospodarskem prometu bi bila prosta.

Postopek za pridobitev varstva

Postopek za pridobitev varstva geografske označbe pri Uradu za intelektualno lastnino poteka v nekaj osnovnih korakih.

Preden vložite zahtevo za registracijo geografske označbe, vam svetujemo, da se pozanimate, kaj se lahko registrira kot geografska označba, kateri organ je pristojen za registracijo geografske označbe glede na to, na katero blago se nanaša, kako poteka postopek registracije po Zakonu o industrijski lastnini, kdo lahko vloži zahtevo, kdo vam lahko pri prijavi pomaga in podobno.

Trajanje pravice in vzdrževanje

Trajanje geografske označbe časovno ni omejeno. Prav tako uradu ni treba plačevati pristojbin za vzdrževanje registrirane geografske označbe.

V primeru kršitve pravic lahko vsak upravičenec do geografske označbe pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vloži tožbo zaradi kršitve pravic iz registrirane geografske označbe zoper osebo, ki neupravičeno uporablja registrirano geografsko označbo.

Upravičenec do geografske označbe lahko v tožbi zahteva, da se kršilcu prepovedo prihodnja kršitvena dejanja, da se kršilcu naloži odstranitev sredstev in predmetov kršitve iz trgovskih tokov, da kršilec povrne nastalo škodo in da se pravnomočna sodba na stroške kršilca objavi v javnih glasilih.