Uporaba glifosata

Glifosat je sistemični herbicid, ki spada v skupino neselektivnih ali totalnih herbicidov, kar pomeni, da deluje zoper vse rastline, ki so bile z njim tretirane. Uporaba glifosata je v Sloveniji omejena zgolj na kmetijske površine in za poklicne uporabnike, saj trenutno ni primernih alternativnih herbicidov ali ustreznih nekemičnih metod s podobnim učinkom. Uporablja se ga zlasti pred setvijo/saditvijo ali po spravilu pridelka za čiščenje površine ter v trajnih nasadih.

Trenutno stanje glede glifosata v EU

Evropska komisija je novembra 2023 podaljšala odobritev aktivne snovi glifosat za obdobje 10 let, kot je določeno v Izvedbeni uredba Komisije (EU) 2023/2660 z dne 28. novembra 2023 o obnovitvi odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011

Ocenjevanje glifosata na EU ravni

Glifosat je bil predhodno odobren v letu 2017. Tedaj je Evropska komisija v okviru ponovne ocene predhodno že odobrene aktivne snovi glifosat podala zahtevo, da Evropska agencija za kemikalije (angleško European chemicals Agency - ECHA) preveri ali sodi glifosat med rakotvorne snovi in zaradi tega podaljšala odobritev za obdobje, krajše od 10 let. Postopek ponovnega ocenjevanja glifosata se je začel aprila 2019, ko so države članice in Evropska komisija imenovale štiri države članice v Ocenjevalno skupino za glifosat (Francija, Madžarska, Nizozemska in Švedska).

Ocenjevalna skupina za glifosat je vlogo ocenila in 15. junija 2021 poslala Poročilo o podaljšanju registracije glifosata v strokovni pregled Evropski agenciji za varnost hrane (angleško European Food Safety Authority – EFSA) in ECHI.

Med javnim posvetom o oceni, so številne nevladne organizacije izpostavile svoje pomisleke glede postopka ponovne odobritve, zlasti glede verodostojnosti študij, ki jih je vlagatelj predložil v dokumentaciji ter glede uporabe javno dostopne in znanstveno pregledane literature pri oceni tveganja.

Ocenjevalna skupina za glifosat je skupaj z EFSA in ECHA preučila pripombe nevladnih organizacij in vlagatelju naložila, da predloži dodatne informacije. Ocenjevalna skupina je nove informacije preučila in pripravila nov osnutek poročila o podaljšanju registracije.

EFSA je maja 2022 sporočila, da bo zaradi časovnega zamika pri prejemu novega osnutka poročila o podaljšanju registracije tudi znanstven pregled in priprava EFSA zaključka časovno zamaknjen. Komisija je zato začasno podaljšala odobritev glifosata za eno leto.

Dne 30. maja 2022 je Odbor za oceno tveganja (angleško The Committee for Risk Assessment - RAC) agencije ECHA na podlagi obsežnega pregleda razpoložljivih znanstvenih dokazov objavil mnenje (v angleščini), da se obdrži trenutno usklajeno razvrstitev glifosata, ki glifosata ne razvršča med rakotvorne snovi.

EFSA je izvedla oceno tveganja in julija 2023 Evropski komisiji predstavila pojasnilo znanstvene ocene glifosata (v angleščini), ki je predstavljalo Evropski komisiji osnovo za predlog podaljšanja odobritve glifosata.

Zgodovina ocenjevanja glifosata v EU

Fitofarmacevtska sredstva (FFS), ki vsebujejo glifosat, so bila registrirana v državah članicah EU po nacionalnih pravilih do leta 2002. V tem letu je bil glifosat prvič odobren kot aktivna snov v skladu z EU zakonodajo z veljavnostjo odobritve do leta 2012. Ponovne ocene za podaljšanje odobritve država članica poročevalka ni uspela opraviti do poteka veljavnosti odobritve, zato je bila veljavnost odobritve glifosata administrativno podaljšana do leta 2015.

Julija 2015 je Mednarodna agencija za raziskavo raka (angleško The International Agency for Research on Cancer - IARC), ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, glifosat razvrstila v 2A skupino rakotvornosti. To pomeni, da je bil glifosat uvrščen v skupino snovi, ki so verjetno rakotvorne za človeka. Odločitev je bila presenetljiva, saj je glifosat veljal za herbicid z relativno majhnim tveganjem za zdravje ljudi.

Strokovnjaki IARC so svojo odločitev sprejeli po pregledu epidemioloških, eksperimentalnih in mehanističnih študij. Po objavi odločitve IARC so bile študije ponovno pregledane s strani strokovnjakov iz posameznih držav v okviru ocenjevanja EFSA.

EFSA je po zaključku ocenjevanja oktobra 2015 objavila sklep, da "glifosat najverjetneje ni rakotvoren za ljudi".

Glede na različna mnenja IARC in EFSA o potencialni rakotvornosti glifosata, je Evropska komisija zaprosila ECHA, ki je pristojno evropsko telo za razvrščanje, označevanje in pakiranje kemikalij, da oceni potencialno nevarne lastnosti glifosata, preden bo odločala o obnovitvi njegove odobritve na ravni EU. Za čas do ponovnega odločanja pa je administrativno podaljšala veljavnost odobritve glifosata v EU pod strožjimi pogoji odobritve, in sicer so morale države članice prepovedati uporabo nevarnega dodatka imenovanega POE-tallowamin v formulacijah glifosata, uporabo glifosata so morale omejiti na javnih površinah, kot so parki, igrišča in vrtovi ter preučiti in utemeljiti uporabo glifosata pred spravilom pridelka.

Zaključki Evropske agencije za kemikalije o glifosatu

ECHA je svoje mnenje glede glifosata Evropski komisiji poslala junija 2017. Ugotovili so, da na podlagi razpoložljivih informacij ni dokazov, ki bi glifosat povezovali z rakom pri ljudeh. Obenem so pri agenciji izpostavili, da glifosata ne smemo razvrščati kot snov, ki povzroča genetsko škodo (deluje mutageno) ali moti reprodukcijo.

Do enakega sklepa so prišle tudi EFSA, ki so jo podprli strokovnjaki iz pristojnih organov držav članic, nacionalni organi tretjih držav (Kanada, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija in drugi) ter Skupna prehranska in kmetijska organizacija Združenih narodov - Sestanek Svetovne zdravstvene organizacije o ostankih pesticidov. Na podlagi tega mnenja je bila odobritev glifosata v EU decembra 2017 podaljšana za 5 let.

Mednarodna agencija za raziskave raka ostaja torej edina agencija z drugačnim stališčem.

Evropska državljanska pobuda o glifosatu

Evropska komisija je 6. oktobra 2017 prejela evropsko državljansko pobudo z naslovom "Stop glifosatu". Pobudo je podpisalo več kot milijon državljanov iz vsaj 7 držav članic. Evropsko komisijo so pozvali, naj državam članicam predlaga prepoved glifosata, prenovi postopek odobritve pesticidov in sprejme cilj obveznega zmanjšanja uporabe pesticidov v celotni EU.

Evropska komisija se je z organizatorji pobude sestala 23. oktobra 2017, novembra 2017 pa so organizatorji državljansko pobudo predstavili na javni obravnavi v Evropskem parlamentu. Evropska komisija je nanjo odgovorila decembra 2017. Obrazložila je, da se s prepovedjo glifosata ne strinja, saj za to ne obstajajo niti znanstveni niti pravni razlogi. Obenem pa je poudarila, da se zavzema za povečanje transparentnosti na področju ocenjevanja in sprejemanja odločitev ter da bo okrepila prizadevanja za nadaljnje in merljivo zmanjšanje tveganja zaradi uporabe pesticidov.

Glifosat v Republiki Sloveniji

V Republiki Sloveniji imamo trenutno registriranih 13 sredstev, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Sredstva se uporabljajo v trajnih nasadih in drevesnicah, v poljščinah, koruzi in žitih pred kalitvijo ter na strniščih, travinju in pašnikih.

S sprejetjem Pravilnika o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki je začel veljati 7. maja 2018, se s 1. oktobrom 2019 ukinja uporaba vseh herbicidov (to so FFS za zatiranje plevelov), tudi tistih, ki vsebujejo glifosat, na vseh javnih površinah, vključno z golf igrišči in športnimi igrišči. S spremembo zadevnega pravilnika, ki je stopila v veljavo z 8. decembrom 2022 se na železniških površinah in na srednjem ločilnem pasu avtoceste ali hitre ceste ter na bankini avtoceste ali hitre ceste dovoli raba nekaterih pesticidov, ki vsebujejo določene aktivne snovi med katerimi ni glifosata.

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, v katerem se zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj se zagotovi ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. Vlada se na ta način zavzema za optimizacijo uporabe FFS in zmanjšanje ter profesionalizacijo porabe FFS, saj meni, da je v zadnjih desetletjih prišlo do pretirane "kemizacije" kmetijske pridelave hrane in krme, pri čemer pa je dejstvo, da kmetijska pridelava brez FFS na kratek rok ni mogoča.