Govedoreja, goveje in telečje meso

Govedoreja v številkah

V letu 2023 so od 447.158 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi največji delež predstavljali trajni travniki in pašniki (56 odstotkov) in tukaj je govedoreja ključnega pomena. Celotna površina kmetijskih zemljišč v uporabi se je v primerjavi z letom 2020 na opazovanih kmetijskih gospodarstvih povečala za več kot 2 odstotka.

Prireja mleka in govejega mesa predstavljata najpomembnejši proizvodni usmeritvi slovenskega kmetijstva. Prirast govedi prispeva v zadnjih letih k vrednosti kmetijske proizvodnje med 11 in 13 odstotkov (leta 2023: 12,8 odstotka), k vrednosti živinoreje pa med 26 in 30 odstotki (leta 2023: 26,7 odstotka). V skupni proizvodnji živinoreje govedoreja prispeva okoli 64 odstotkov, od tega proizvodnja govejega mesa 31 odstotkov. Skupno število govedi je v zadnjem desetletju razmeroma stabilno. Po statističnih podatkih so kmetijska gospodarstva konec leta 2023 redila 455,9 tisoč glav govedi. Od tega je bilo največ telet, sledijo krave molznice, biki in voli ter krave dojilje.

V zadnjih desetih letih je prireja govejega mesa relativno stabilna in je leta 2023 znašala okoli 44.000 ton. Po vstopu v EU se je obseg zunanje trgovine z govedom močno povečal, ob tem pa so opazne precejšnje spremembe v strukturi, zlasti izvoza. Čeprav je izvoz mesa in izdelkov v letu 2022 skoraj trikrat večji kot pred desetletjem, delež izvoza živih živali še vedno ostaja visok. Prav nasprotno je pri uvozu, ki se je preusmeril od živih živali k mesu. Kljub občasnim zmanjšanjem se je tudi uvoz govejega mesa v zadnjem desetletju opazno povečeval, pri čemer se je obseg uvoza živih živali (za nadaljnjo rejo) in mesa skoraj podvojil. 

Stopnja samooskrbe se je v letu 2023 s 116 odstotkov zmanjšala za približno 10 odstotkov na podpovprečno raven, ki v obdobju 2018–2022 znaša 109 odstotkov, poraba mesa govedi na prebivalca pa je znašala približno 19,7 kilograma.

Cena govejega mesa na slovenskem trgu je pod močnim vplivom evropskega trga, ekonomičnost prireje pa je odvisna predvsem od ravni odkupnih cen mesa in cen krme. Cena krme ima največji vpliv na stroške prireje mesa.

Tržna poročila za trg govejega mesa

Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo, objavljanje in poročanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih pridelkov ali živil na reprezentativnih trgih, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki podatke poroča Evropski Komisiji. 

Namen izvajanja tržno informacijskega sistema za trg govejega mesa je ugotavljanje tržne cene na reprezentativnem trgu. Zbrani podatki o določenih cenah so posredovano pristojnim organom EU.

Zavezanci za poročanje so:

• klavnice, ki letno zakoljejo več kot 4000 glav govedi in za lastne potrebe odkupijo več kot 1000 glav govedi, starejših od 8 mesecev
• fizične ali pravne osebe, ki so v preteklem letu za lastne potrebe dale v zakol v klavnico več kot 1500 glav govedi, starejših od 8 mesecev

Priznana rejska društva v govedoreji

Pomembnost govedoreje se odraža tudi pri organiziranju kmetov v rejska društva, ki so po številu članov največja. V Sloveniji priznana rejska društva izvajajo rejske programe za naslednje pasme goveda:

• rjava pasma
• lisasta pasma
• cikasto govedo
• šarole pasma
• limuzin pasma

Rejska društva pasem za prirejo mesa:

• Zveza rejcev govedi rjave pasme
• Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije
• Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji
• Društvo rejcev govedi za meso Slovenije (šarole in limuzin)
• Združenje rejcev avtohtonega cikastega goveda