Zaradi zaščite javnega interesa morajo biti objekti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in s predpisi o urejanju prostora, izpolnjevati morajo zahteve gradbenih tehničnih in drugih predpisov in biti evidentirani. Navedeno je dolžnost investitorjev, projektantov, pristojnih upravnih organov, nadzornikov in izvajalcev.

Ureditev po novi gradbeni zakonodaji

Gradbeni zakon (GZ-1) je stopil v veljavo 31. decembra 2021, uporabljati se je začel 1. junija 2022. Na podlagi zakona so sprejeti podzakonski akti z izjemo:

• do sprejetja Uredbe o gradbiščih se uporablja Pravilnik o gradbiščih
• do sprejetja Uredbe o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo se uporablja Uredba o kriterijih za izračunavanje višine za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega izplačila
• do sprejetja Pravilnika za izračun površin in prostornin stavb (njegova priprava je predvidena do konca leta 2024) se uporablja standard SIST ISO 9836: Standardi za lastnosti stavb, Definicija in računanje indikatorjev površine in prostornine.

Gradnja z gradbenim dovoljenjem ali brez njega

Večina objektov se sme graditi po tem, ko je bilo zanje pridobljeno gradbeno dovoljenje, z gradnjo se lahko začne, ko je bila gradnja prijavljena, uporabljati pa, ko je bilo izdano uporabno dovoljenje. Pred začetkom gradnje objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje (razen spremembe namembnosti), in začetkom odstranitve objekta je treba izvesti prijavo začetka gradnje. Pred začetkom uporabe objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, razen za nezahtevni objekt, je treba pridobiti uporabno dovoljenje.

Razvrščanje objektov

Dovoljenje je odvisno od namena uporabe objekta in zahtevnosti gradnje. Gradbeni zakon, Uredba o razvrščanju objektov in pripadajoča tehnična smernica TSG-V-006: 2022 Razvrščanje objektov razvrščajo objekte na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte in določajo, ali je zanje gradbeno dovoljenje potrebno, ali gre za nezahteven objekt in ni treba izdelati projektne dokumentacije, ali je objekt tako enostaven, da celo gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Objekt, kot proizvod (objekt proizvod)

Na trgu so na voljo nekateri objekti, ki so v celoti izdelani v tovarni. Zanje so določena posebna, enostavnejša pravila. Najbolj tipični primeri so šotori, ki se uporabljajo kot skladišča in rastlinjaki. Ti objekti so ne glede na velikost vedno nezahteven objekt, za katerega na upravni enoti izdajo gradbeno dovoljenje.

Manjša rekonstrukcija

Če se na objektu izvaja le manjša rekonstrukcija, to je izboljšava ali zamenjava več posameznih konstrukcijskih elementov, s katero se ne ogroža stabilnost konstrukcije, zamenjava elementov javnega vodovoda, javne kanalizacije, večji preboji konstrukcije, vgradnja dvigal v notranjosti objekta in manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta (na primer frčada), ter prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž, zanjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Gre za manjša dela, s katerimi se posega v konstrukcija objekta in se izvajajo brez gradbenega dovoljenja, vendar je za ta dela treba pridobiti vsaj mnenje in potrdilo pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, o ustreznosti izvedbe, v nekaterih primerih, pa tudi soglasje občine oziroma mnenje pooblaščenega arhitekta. Podrobneje je manjša rekonstrukcija opredeljena v Prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov.

Vzdrževanje objekta

Za ohranjanje uporabnosti in vrednosti objektov jih je treba vzdrževati. Med vzdrževalna dela se štejejo tudi izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, ter manjši inštalacijski preboji. Podrobneje so vzdrževalna dela opredeljena v Prilogi 3 Uredbe o razvrščanju objektov. Med vzdrževalna dela v javno korist se štejejo tudi dela, pri katerih se spreminja zmogljivost ali velikost objekta, če je to določeno v posebnem predpisu in so objekti namenjeni zagotavljanju opravljanja določene gospodarske javne službe. Za ta dela ni treba gradbenega dovoljenja, prav tako ni treba prijaviti začetka gradnje. Se pa dela ne smejo izvajati v nasprotju s prostorskim aktom, pridobljena morajo biti ustrezna mnenja in soglasja. Pri izvajanju teh del pa morajo biti izpolnjene zahteve gradbenotehničnih predpisov, prav tako se s temi deli ne sme poslabšati varnost objekta.

Projektiranje in dokumentacija ter obrazci za graditev

Projektna dokumentacija, druga dokumentacija za gradnjo in obrazci so medij komunikacije med investitorjem, projektantom, izvajalcem, mnenjedajalci in drugimi udeleženci pri graditvi. Regulacija tega dela graditve že nakazuje informatizacijo gradbenih postopkov, ki so napovedani za leto 2024. Razen predpisanih vsebin je ministrstvo pripravilo tudi interaktivno orodje, ki projektantom olajša pripravo potrebne dokumentacije in obrazcev za upravne postopke.

Podrobnejšo vsebino, obliko in način izdelave projektne in druge dokumentacije za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte ter obliko in vsebino obrazcev za zahteve, izjave, prijave, mnenja, sklepe in odločbe v postopkih pridobivanja projektnih in drugih pogojev, mnenj, gradbenih dovoljenj, uporabnih dovoljenj, prijav začetka gradnje in legalizacij objektov določa Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov. 

Postopki izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje

Če je za objekt treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, po določbah Zakona o varstvu okolja in pridobiti gradbeno dovoljenje po določbah Gradbenega zakona, se postopka združita v integralni postopek. Investitor mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti Poročilo o vplivih na okolje (PVO) in projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD). V postopku sodelujejo stranski udeleženci in zainteresirana javnost. Integralni postopek vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Bistvene in druge zahteve za objekte

V interesu vseh je, da objekti niso le lepi in primerno umeščeni v prostor, ampak tudi, da so varni, učinkoviti, uporabni in kakovostni. Gradbeni zakon določa, da so bistvene zahteve: mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, univerzalna graditev in raba objektov ter kot osma še trajnostna raba naravnih virov. Ta splošna načela so podrobneje opredeljena v gradbenotehničnih in drugih gradbenih predpisih.

Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov

• Posegi v nosilno konstrukcijo stavb (pdf, 2,4 MB)
• Prenova stavb in posegi v nosilno konstrukcijo stavb (pdf, 726 KB)
• Odredba o seznamu standardov, ob uporabi katerih se domneva skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
• Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi potresov (pdf, 2,88 MB)
• Ocena zmožnosti obvladovanja tveganja za potres  (docx, 33,3 MB)
• Ocena tveganja za potres (docx, 7,46 MB)
• Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potre (ReKPV50)

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah

• Tehnična smernica za graditev TSG-1-001:2019 Požarna varnost v stavbah s popravki (pdf, 9,7 MB)
• Obvestilo o objavi popravkov tehnične smernice TSG-1-001:2019 Požarna varnost v stavbah (pdf, 79 kB)
• Popravki tehnične smernice TSG-1-001:2019 Požarna varnost v stavbah (pdf, 113 kB)
• Odgovori na vprašanja s področja tolmačenja tehnične smernice TSG-1-001:2019 Požarna varnost v stavbah (pdf, 175 KB)

Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav

• Tehnična smernica SZPV 407 Požarna varnost pri načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih in dimovodnih naprav
• Podrobnejša pojasnila v zvezi z vgrajevanjem senzorjev CO v prostore s kurilnimi napravami 

Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago

Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb

• Izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe (doc, 69 KB)

Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah

• Tehnična smernica za graditev TSG-N-002:2021 Nizkonapetostne električne inštalacije (pdf, 4,6 MB)

Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele

• Tehnična smernica za graditev TSG-N-003:2021 Zaščita pred delovanjem strele (pdf, 2,2 MB)
• Karta in tabela največjih vrednosti gostote strel (pdf, 0,5 Mb)

Pravilnik o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacijo obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona

• Tehnična smernica za graditev TSG-1-0072023: Zaščita pred radonom v stavbah (pdf, 2,8 MB)

Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah 

• Tehnična smernica za graditev TSG-1-005: 2012 Zaščita pred hrupom v stavbah (pdf, 3,4 MB)

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah

• Tehnična smernica za graditev TSG-1-004: 2022 Energijska učinkovitost stavb (pdf, 14 MB)
• Tehnična smernica za graditev TSG-1-004: 2010 Učinkovita raba energije (pdf, 12 MB)
• Programsko orodje za izračun energijske učinkovitosti stavb PURES-3
• Navodila za uporabo programskega orodja PURES-3 – 1. del, za področje gradbene fizike
• Navodila za uporabo programskega orodja PURES-3 – 2. del, za področje tehničnih stavbnih sistemov
• Video prikaz izračuna energijske učinkovitosti stavb z uporabo programskega orodja PURES-2 (PURES 2022) - YouTube
• Energetske izkaznice – izračun energijske učinkovitosti stavb - YouTube
• Odgovori na vprašanja strank s področja PURES_3 

Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov

• Univerzalna stanovanjska graditev (pdf, 12 MB)
• Inkluzivno oblikovanje in dostop do informacij v okviru načrtovanja in gradnje objektov v javni rabi (pdf, 17 MB)
• Strateško načrtovanje dostopnosti (pdf, 6 MB)

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj

Trajnostna graditev

Trajnostna graditev je družbeno, ekonomsko in okoljsko vzdržna. Družbeno trajnostna graditev je vključujoča, povečuje kakovost bivanja in zadovoljstvo v skupnosti, prispeva k družbeni blaginji, zadovoljuje potrebe po dostopnosti do osnovnih storitev ter je varna in odporna. Ekonomsko trajnostna graditev ne obremenjuje proračuna z dolgovi in uporabnikov ne obremenjuje z visokimi stroški vzdrževanja. Okoljsko trajnostna graditev preprečuje onesnaževanje v vseh fazah življenjskega cikla, z uporabo obnovljivih virov energije, varovanjem surovin in ekosistemov, z učinkovito rabo vode ter je odporna proti vse izrazitejšim podnebnim tveganjem. Ministrstvo razvija merila trajnostne gradnje, ki bodo določila ključne elemente načrtovanja, projektiranja, gradnje, rabe in vzdrževanja pa tudi odstranitve stavb. Predvidena merila temeljijo na evropskem sistemu LEVEL(S) in bodo uporabili izkušnje drugih uveljavljenih mednarodnih in nacionalnih sistemov. Predvideno je, da bodo trajnostne smernice graditve najprej uporabljali javni naročniki upravnih in pisarniških stavb, kasneje se bo nabor stavb širil, k njihovi uporabi pa bomo povabili tudi zasebne investitorje.

Takojšnja sanacija objektov po naravnih nesrečah

Gradbeni zakon za manjše in nujne posege predvideva popravilo poškodovanih objektov brez predhodne pridobitve gradbenega dovoljenja, s čimer je dana možnost za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru naravnih nesreč.

Priporočljivo je, da si lastnik poškodovanega objekta, še pred začetkom izvajanja sanacije poišče pomoč pooblaščenega strokovnjaka. Ta mu bo pomagal oceniti dejansko stanje poškodovanega objekta (tudi skrite poškodbe) in predlagal najustreznejšo rešitev sanacije. 

Gradbeni zakon (GZ-1) je lansko leto uvedel novosti, kot sta manjša rekonstrukcija in rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč - nujna rekonstrukcija, ki dajeta investitorjem možnost za hitro in učinkovito sanacijo objektov, poškodovanih v naravni nesreči. Investitor tako glede na obseg poškodb objekta lahko izbira med vzdrževalnimi deli, manjšo rekonstrukcijo, nujno rekonstrukcijo ali pa dovoljenji po rednem postopku.

Če je na objektu, na primer samo odstranjena kritina ali razbito okno, lahko investitor to vedno nadomesti z novo kritino, novim oknom. GZ-1 taka dela uvršča med vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Kaj se šteje za vzdrževalna dela, je navedeno v Prilogi 3 Uredbe o razvrščanju objektov, podrobneje pa še pojasnjeno v tehnični smernici TSG V-006:2022 razvrščanje objektov na 41. strani. V prostorskem aktu občin so lahko predpisane tudi dopustne kritine ali drugi oblikovni pogoji, o čemer se je treba pozanimati na občini.

Če se poškodbe nanašajo na posamezne konstrukcijske elemente (poškodovano je ostrešje ali poškodovana je nosilna stena) in sanacija tega presega vzdrževalno delo lahko investitor zamenjavo obstoječe poškodovane konstrukcije izvede kot manjšo rekonstrukcijo, za katero prav tako ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Manjšo rekonstrukcijo je treba izvesti na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, s katerim se predvidi ustrezna rešitev. Po izvedeni manjši rekonstrukciji ta pooblaščeni strokovnjak ustreznost izvedenih del pisno potrdi. Kaj sodi med manjšo rekonstrukcijo, je določeno v Prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov, podrobneje pa je pojasnjeno v TSG na straneh 38 do 40.

Če gre za hujšo poškodbo, pri kateri je bilo poškodovanih več konstrukcijskih elementov (del nosilnih sten in streha, ali pa poškodba vpliva na celotno nosilno konstrukcijo), pa GZ-1 prinaša možnost sanacije z nujno rekonstrukcijo. Gre za nujen ukrep, ki je namenjen izključno reševanju oziroma sanaciji obstoječih objektov na način, da se v čim hitrejšem času povrnejo v prvotno stanje (enaki gabariti, enak namen, enaka zunanjost). Zakon zato te rekonstrukcije omejuje na gradnje, ki so nujne za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in se z deli začne najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči. Za te gradnje gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti, je pa pred gradnjo treba izvesti prijavo začetka gradnje. Prijavi se priloži izjava pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, da stanje obstoječega objekta dopušča izvedbo teh del.

Investitor mora za nujno rekonstrukcijo imeti imenovanega nadzornika. Investitor mora nadzornika imenovati tudi v primeru nujne rekonstrukcije nezahtevnega objekta, če gradnje ne bo izvajal izvajalec, ki izpolnjuje pogoje iz 16. člena GZ-1.

Po končani nujni rekonstrukciji je za zahtevne ali manj zahtevne objekte treba pridobiti še uporabno dovoljenje, ki se pridobi na podlagi izdelane projektne dokumentacije izvedenih del.

Le če je objekt v celoti poškodovan do te mere, da se v celoti odstrani, ali če želi investitor istočasno s sanacijo poškodovanega objekta tega tudi spremeniti (na primer dozidati) ali pa če je poškodovani objekt nelegalen objekt, mora investitor za gradnjo novega objekta ali njegovo spremembo pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje po rednih določbah.