Hmeljarstvo

Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Po pridelavi hmelja je Slovenija četrta v Evropi in šesta na svetu.

Pomen hmeljarstva v Sloveniji

V Sloveniji ima hmeljarstvo 140-letno tradicijo. Hmelj (Humulus lupulus) pridelujemo v Spodnji Savinjski dolini, na Ptujskem polju, Koroškem in v Dravski dolini, na obrečnih in evtričnih rjavih tleh, ki so globoka do zelo plitvo peščena. Specifična kombinacija predalpske klime in tal omogoča proizvodnjo aromatičnih sort hmelja s svetovnim slovesom.

Pridelujemo 20 slovenskih sort hmelja, med njimi:

  • avtohtoni Savinjski golding
  • nove sorte hmelja (Styrian Dragon, Styrian Fox) 
  • druge aromatične sorte hmelja (Celeia, Aurora, Bobek)

Vzgoja novih sort hmelja poudarja natančnejše spremljanje izbranih kakovostnih parametrov, izbor sort z več grenčinami, sort, ki so odpornejše na bolezni, in sort, ki so odpornejše na posledice podnebnih sprememb.

Nove pivovarske trende predstavljajo dišavne sorte hmelja s sadno, cvetlično ali  zeliščno aromo. Te netipične arome hmelja so pogosto prisotne v različnih tipih piv močnejšega okusa, ki jih izdelujejo manjše pivovarne.

Hmelj v Sloveniji zaseda okoli 1 % njivskih površin. Pridelava hmelja v Sloveniji predstavlja pomemben delež v svetovni pridelavi in sicer 2,1 %, kar Slovenijo v letu 2018 uvršča na:

  • četrto mesto v Evropi, za Nemčijo in Češko in Poljsko;
  • šesto mesto na svetu, za ZDA in Kitajsko (od več kot 21 držav pridelovalk hmelja na vseh petih celinah).

Slovenija izvozi 99 % pridelka hmelja, ki se uporabi za proizvodnjo piva. Manjši del se porabi v farmacevtski in kozmetični industriji ter za pripravo čajnih mešanic.

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Zeleni storžki hmelja v pleteni košari na mizi. Pridelek je označen z belim listkom, kjer je zapisana sorta hmelja.

Sorto hmelja Styrian Wolf odlikuje zelo intenzivna dišavna aroma in visoka vsebnost alfa-kislin, ki se iz hmeljnih storžkov preneseta v pivo. | Avtor: Sebastjan Vodušek, arhiv Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS)

Osnovni podatki o hmeljarstvu v obdobju od 2008 do 2022

LETO 2008 2009 2010 2011 2012 2013  2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
Površina (ha) 1.638 1.660 1.488 1.376 1.159 1.166,0  1.296  1.405 1.484  1.590  1.667 1.595 1.480 1.534 1.625
KMG (št.) 154 156 147 147 139 136 137  112 111 117  125 125 128 131 126
Poprečen ha/KMG 10,6 10,6 10,1 9,4 8,3 10,4  11,7  12,5  13,3  13,5  13,3 12,8 11,6 11,7 12,9
Pridelek (t) 2.304 2.669 2.073 2.154 1.338 1.297 2.318 2.065  2.475 2.766  3.078 2-572 2-723 2-186 2-283
Hektarski pridelek (t/ha) 1,4 1,6 1,4 1,6 1,2 1,1  1,8  1,5  1,7  1,7  1,8 1,6 1,8 1,4 1,4
Hmeljarji (št.) 140 139 134 129 115 112 110 112 111  117 121 119 122 122 118
Premena (ha) 254 207 374 453 636 626 488 360 293 220 167 239 388 359 279
Sorte v hmeljiščih (št.) 12 11 10 10 10 9,0  11 13 17  17  20 20 20 20 20
Namakanje (ha) 698 792 772 771 779 819 839  814 860 918 947 869 844 913 1021
Operacija KOPOP (KMG/ha) / / / / / / / 34/527 37/590 38/642 37/686 35/651 31/573 30/534 27/522
Povprečna izvozna cena (EUR/kg) 13,24 5,31 3,38 2,6 3,24 3,4  4,6  5,6  6,6  7,5  8,5 7,9 9,7 9,4 9,95
KMG z naložbo (št.) 23 44 29 11 17 2 4 0 0 12 8 15 10 5 5
Lastna cena (EUR/kg) / / / / / / 5,25 5,89 5,47 5,58 5,66 5,74 5,74 5,92 /
Ekološki hmelj (ha) / / / / / / / 24,1 1,7 1,5 1,9 1,9 4,32 26,73 /
Povprečna vrednost plačilne pravice v okviru neposrednih plačil (EUR/ha)* / / / / / / / 160 160 160 160 160 160 160 160
Sofinanciranje zavarovanih premij (EUR) 1.443 1.551 1.009 937 683 775  996   1.051   1.249    1.347   1.398 1.403 1.144 1.302 /

Opomba: * V obdobju 2015-2022 ima vsak kmet svojo vrednost plačilne pravice, saj je vrednost odvisna od višine zgodovinskih dodatkov. V povprečju znaša vrednost plačilne pravice 160 €/ha. Hmeljarji pa imajo zaradi višjih zgodovinskih dodatkov nekoliko višjo vrednost plačilnih pravic, ki v povprečju znaša okoli 200 €/ha.

Opisna sortna lista Republike Slovenije

Podpore na področju hmeljarstva

Podpore na področju hmeljarstva sestavljajo intervencije v obliki neposrednih plačil  (podpora za trajnostnost, sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali, podpora za mlade kmete in druge) ter intervencije za razvoj podeželja (razvoj digitalizacije, namakalni sistemi, učinkovitejša raba gnojil, nakup mehanizacije, vlaganje v obnovljive viri energije, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in druge).

Zakonodaja

Sorodne teme

Na vrh strani