Hrup, ki ga slišimo, je odvisen od več fizikalnih dejavnikov, kot so jakosti, frekvence, poudarjenih tonov, in podobno; kraja in časa (na primer izrazito bolj moteč je ponoči) ter predvsem od poslušalca samega, njegovega psihofizičnega stanja, trenutnega razpoloženja in časa izpostavljenosti hrupu. A ne glede na subjektivno doživljanje hrupa se, po ugotovitvah svetovne zdravstvene organizacije, škodljivi učinki dolgotrajne izpostavljenosti hrupu med drugim kažejo v motnjah spanja, povečanem tveganju bolezni srca in ožilja, povečani vznemirjenosti, zmanjšani uspešnosti pri delu in učenju, negativnem vplivu na mentalno zdravje, in še bi lahko naštevali.

Zaradi navedenih razlogov je pomembno, da se število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, postopno in dolgoročno zmanjšuje.

Hrup in zdravje

Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo je na podlagi naraščajočega razumevanja vplivov okoljskega hrupa na zdravje ljudi razvil Smernice za okoljski hrup v EU (dostopne v angleškem jeziku), ki so novost v svetu. 

Smernice so namenjene varovanju zdravja ljudi in dobra podlaga za načrtovanje politik v prihodnosti, ki bodo usmerjene v  preprečevanje čezmerne izpostavljenosti hrupu, zaradi prometa (ceste, železnice in letala), vetrnih elektrarn in različnih človekovih prostočasnih dejavnosti.

Okoljski hrup negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi. Lahko moti počitek, koncentracijo, učenje in pogovor.

Ukrepi za zmanjševanje hrupa

S premišljenim načrtovanjem prostora in izvedbo ukrepov varstva pred hrupom lahko preprečimo, da bi v okolju prišlo do čezmerne obremenitve s hrupom, ali pa obremenitve s hrupom zmanjšamo. Na obremenitev okolja s hrupom vpliva vrsta različnih dejavnikov, na primer: jakost vira hrupa, oddaljenost sprejemnika, oblikovanost površja od vira hrupa do izbrane točke v prostoru (na primer stanovanjske stavbe), protihrupne ograje, vremenske razmere, odboj zvoka.

Zaradi navedenih dejavnikov lahko ukrepe varstva pred hrupom ločimo na ukrepe, s katerimi obremenitev zmanjšamo:

• na viru hrupa,
• na poti širjenja hrupa (na primer s protihrupnimi ograjami) ali
• na mestu sprejema oziroma pri prejemnikih obremenitve s hrupom (primer: pasivna zaščita oziroma zvočno izolirna okna).

Na obremenitev s hrupom lahko pomembno vplivamo s premišljenim umeščanjem novih posegov v prostor, tako prometnih povezav kot tudi industrije in drugih virov hrupa, ter načrtovanjem ustrezne namenske rabe prostora ob virih hrupa.

Hrup cestnega in železniškega prometa

Zmanjševanje obremenjenosti prebivalcev s hrupom ob cestah in železniških progah uresničujemo na način, da se izpostavljenost prebivalcev hrupu v okolju določi s kartiranjem hrupa. Strateške karte hrupa so izhodišče za pripravo ukrepov za obvladovanje hrupa cestnega in železniškega prometa. Dostopne so na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, Atlas okolja, med sloji Okolje (opomba: Izbor sloja je mogoč, ko uporabniki približajo merilo karte vsaj do 1:150 000). Za ceste in železniške proge se strateško kartiranje hrupa izvede na pet let.

Na podlagi rezultatov kartiranja, v sodelovanju z ministrstvoma, pristojnima za promet in za zdravje, ter upravo mestne občine, na kateri je poselitveno območje, pripravimo Operativni program varstva pred hrupom. Namen operativnega programa je, da se z vidika obremenjevanja okolja s hrupom, izboljša kakovost življenja ljudi, ki živijo na območjih v bližini najbolj prometnih železniških prog in cest. Operativni program obravnava območja:

• v bližini železniških prog z več kot 30 000 prevozov vlakov na leto,
• v bližini avtocest in hitrih cest ter glavnih in regionalnih cest z več kot tri milijone prevozov vozil na leto ter
• poselitvena območja z več kot 100 000 prebivalci, to sta poselitveno območje Mestne občine Ljubljana in poselitveno območje urbanistične zasnove mesta Maribor (opomba: znotraj navedenih mest se obravnavajo območja v bližini cest nad milijon prevozov vozil na leto ter območja v bližini železniških prog nad 10 000 prevozov vlakov na leto).

V operativnem programu se določijo cilji in ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje hrupa v okolju, kjer je to najbolj potrebno (to pomeni, kjer hrup obremenjuje največje število ljudi) oziroma, kjer je hrup najvišji.

Hrup naprav

Poleg prometa so pomemben vir obremenjevanja okolja s hrupom tudi naprave, ki zaradi izvajanja proizvodne ali storitvene dejavnosti, povzročajo stalen ali občasen hrup v okolju.

Mednje štejemo industrijske naprave, naprave za obdelavo odpadkov, vetrne elektrarne in podobno.

Povzročitelj obremenitve, torej upravljavec vira hrupa, je v skladu s predpisi dolžan zagotoviti obratovalni monitoring vplivov svojega delovanja na okolje enkrat v obdobju treh let. Ob preseganju mejnih vrednosti, določenih v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, pa je dolžan izvesti ukrepe varstva pred hrupom.

Hrup prireditev na prostem

K hrupu v okolju prispevajo tudi prireditve in shodi na prostem. Zahteve zakonodaje s področja varstva okolja zanje veljajo, če se na dogodku uporablja ozvočenje.

Organizatorji prireditve ali shoda morajo zaradi uporabe zvočnih naprav pridobiti dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, v skladu z Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup. Z dovoljenjem se organizatorji zavežejo, da med shodom ali prireditvijo, zaradi uporabe zvočnih naprav, hrup v okolju ne bo presegal z uredbo določenih mejnih vrednosti.

Dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom izda pristojni organ občine, na območju katere je kraj prireditve ali shoda.

Stanje okoljskega hrupa v Evropi

Informacije o stanju hrupa v okolju na območju Evrope zagotavlja Evropska agencija za okolje (angleško The European Environment Agency - EEA).

Naloga agencije je zagotoviti zanesljive neodvisne informacije o okolju, ki jih oblikuje na podlagi združevanja okoljskih informacij iz državno potrjenih podatkov posameznih evropskih držav.

1. Poročilo Evropske agencije za okolje o obremenitvah z okoljskih hrupom v Evropi
2. Pregledovalnik hrupa v okolju za območje Evrope
3. Povzetek informacij o obremenjenosti s hrupom v okolju za posamezno evropsko državo
4. Podatki o izpostavljenosti hrupu v okolju, ki so jih države poročale v skladu z Direktivo o okoljskem hrupu.