O bolezni

Klinično zaznavna bolezen se pojavlja skoraj izključno v velikih čredah. Virus infekciozni bovini rinotraheitis se raznaša z zrakom, z ekskreti in sekreti, pa tudi s kontaminiranimi predmeti. Živali se okužijo predvsem aerogeno. Iz organizma se virus izloča predvsem z nosnim izcedkom.

Povzročitelj

Virus, ki povzroča obolenje IBR/IPV, spada v družino Herpesviridae, rod Varicellovirus, poddružina Alphaherpesvirinae. V literaturi se pojavlja tudi z oznako BHV-1 (Bovini Herpes virus 1). Virus je bil v Evropi opisan prvič leta 1971. Domnevajo, da so ga v Evropo vnesli iz Severne Amerike. 

Klinični znaki

Bolezen se pojavlja v treh kliničnih oblikah.

Infekciozni bovini rinotraheitis

Je akutna in zelo kužna virusna bolezen zgornjih dihal. Pretežno se pojavlja pri mladem pitovnem govedu po šestem mesecu starosti, včasih tudi pri odraslih živalih.

Prizadene predvsem velike goveje črede. Inkubacija pri eksperimentalni infekciji traja tri do sedem dni, pri naravni pa pet do sedem dni; bolezen v pitališčih  navadno izbruhne med 10. in 20. dnevom po vhlevitvi novih živali. IBR se pojavi navadno z dokaj hudimi kliničnimi znamenji. Temperatura naglo naraste na 40 do 42°C; spremlja jo zmerna apatija, neješčnost in močna redukcija mleka pri molznicah.

Nadalje opazimo obilen serozni izcedek, močno hiperemijo smrčka in nosne sluznice. Večkrat so tam prisotne erozije. Očitni so tudi slinjenje, pospešeno dihanje, suh kašelj in solzenje v zvezi z bolj ali manj izrazitim konjunktivitisom. Sem in tja je konjunktivitis edino bolezensko znamenje. 

V milejših primerih živali kmalu ozdravijo, včasih že po nekaj dneh, v težjih pa opazimo čedalje hujšo dihalno stisko, obilnejši sluzasto gnojni  izcedek, popolno inapetenco in hujšanje. Vendar tudi v teh primerih pride večinoma do ozdravitve  v dveh do treh tednih. Breje živali lahko kadarkoli  abortirajo, vendar so abortusi najpogostejši  med  četrtim in osmim tednom  po infekciji.

Morebitni pogini so večinoma posledica gnojne bronhopnevmonije, ki jo povzročajo različne bakterije. Živali pa lahko poginejo tudi  zaradi blokade dihalnih poti z velikimi količinami serofibrinoznega izločka v dihalnih poteh, sinusih in sapniku. Izjemoma lahko virus IBR povzroči meningoencefalitis, navadno pri dveh do štirimesečnih teletih. Tedaj se pojavi ataksija, depresija, ekscitacija, trizem, konvulzije in druga bolezenska znamenja zaradi prizadetega osrednjega živčevja.

Infekciozni pustularni vulvovaginitis (IPV) in infekciozni balanopostitits (IBP)

Bolezen je značilna po sivkasto belih neprozornih mehurčkih, velikih kakor bucikina glavica ali proso (premer dva do tri milimetre), ki se pojavljajo na sluznici vulve, vagine, penisa in prepucija.

Pri IPV in IBP prihaja do infekcije le ob tesnem kontaktu, večinoma pri koitusu. V naravnih okoliščinah koitalni eksantem in IBP ne nastopata hkrati pri isti živali.

Živali z IBR lahko z lizanjem prenesejo virus na dovzetne živali in povzročijo klinično zaznavno IPV oziroma IBP. Pri IPV in IBP traja inkubacija pri naravni okužbi praviloma tri do sedem dni. Pri telicah in kravah ugotovimo vulvovaginitis, pri bikih pa balanopostitits.

Vulvovaginitis se kaže v hiperemiji in edemu sluznice, zmernem vaginalnem izcedku in pustulah na sluznici vulve in vagine. Pri uriniranju se živali živčno prestopajo in očiten je tudi tenezem zaradi bolečine. Pustule, ki so podobne sivo belim neprosojnim mehurčkom, so velike kakor bucikina glavica ali za spoznanje večje (dva do tri milimetre). Lahko se tudi združujejo. Na vulvi in vagini kdaj pa kdaj utegnemo najti tudi psevdomembrane. Spremembe na sluznici porazgube po enem do štirih tednih. Do abortusa praviloma ne pride, pa tudi ne do trajnejše jalovosti.

Po ozdravitvi se virus v krajših ali daljših presledkih izloča še  dalj časa. Pri bikih se spremembe kažejo v hiperemiji sluznice penisa in prepucija ter v pustulah, podobno kakor pri plemenicah. V primeru komplikacij biki ne morejo ploditi. Do abortusa lahko pride, ne da bi živali pokazale kakršnakoli bolezenska znamenja. Nastopi navadno od 21 do 60 dni po infekciji. Po prestani bolezni najdemo večkrat na sluznici vulve in prepucija oziroma penisa zrnati izpuščaj.

Prenos bolezni

Virus IBR se raznaša z zrakom, z ekskreti in sekreti, pa tudi s kontaminiranimi predmeti. Živali se okužujejo predvsem aerogeno. Iz organizma se virus izloča predvsem z nosnim izcedkom.

Pri infekcioznem pustularnem vulvovaginitisu se živali okužujejo pri naravnem pripustu in umetnem osemenjevanju. Virusni sevi, ki jih izolirajo pri infekcioznem vulvovaginitisu, so antigensko identični s tistimi, ki jih izolirajo pri IBR. Bik se navadno okuži ob zaskoku inficirane krave z IPV. Na ta način postane klicenosec in posreduje okužbo zdravim plemenicam. Klinični sindrom pri bikih imenujemo infekciozni balanopostitis.

Ekonomski pomen

Pomen bolezni je zlasti v ekonomskih škodah, ki nastanejo v okuženih čredah, ter v škodah, ki nastanejo zaradi omejitev v mednarodnem prometu, zato so se mnoge evropske države že odločile za izkoreninjanje bolezni.