Inšpekcijski nadzor na področju kulture

Na področju kulture izvajamo inšpekcijski nadzor na področju kulturne dediščine, arhivov in arhivskega gradiva, medijev in avdiovizualne kulture, knjižničarstva in obveznega izvoda publikacij, javne rabe slovenščine ter javnega interesa na področju kulture.

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi, 2013 — Foto: Mateja Zupan

Kulturna dediščina

Z inšpekcijskim nadzorom preverjamo, ali se ustrezno ravna:

z nepremičnimi kulturnimi spomeniki,
v vplivnem območju spomenika (če to obveznost določa akt o razglasitvi),
v varstvenem območju dediščine,
z registrirano nepremično dediščino,
z enoto urejanja prostora (če to obveznost določa prostorski akt in na podlagi raziskav dediščine).

Prednostno ukrepamo v primeru škode ali neposredne nevarnosti poškodovanja nepremičnega spomenika ali nacionalnega bogastva ter v primeru škodljivega ravnanja (opustitev ali nepravilno vzdrževanje, ravnanje ali raba) z nepremičnim spomenikom ali nacionalnim bogastvom. Enako velja tudi v primeru nedovoljenih posegov v registrirane enote nepremične kulturne dediščine. Ukrepamo lahko v primerih neustrezne hrambe premičnega spomenika ali drugega nacionalnega bogastva ter trgovanja s premično dediščino.

Nepremična kulturna dediščina - primeri uspešnih ukrepov

Nepremično kulturno dediščino, ki je vključena v Register nepremične kulturne dediščine, delimo na:

nepremično kulturno dediščino, ki je varovana na način, določen v prostorskih aktih,
kulturne spomenike državnega ali lokalnega pomena, kjer je varstveni režim določen v aktu o razglasitvi spomenika.

Najuspešnejše so izvedbe ukrepov na objektih kulturnih spomenikov, ki niso bili vzdrževani oziroma so bili pomanjkljivo vzdrževani. Ko ugotovimo, da obstaja neposredna nevarnost poškodovanja kulturnega spomenika ali da je škoda že nastala, določimo obseg del in rok, do katerega je treba takšno grožnjo odpraviti ali stanje sanirati.

Idrijske klavže, vodne pregrade

Idrijske klavže, posebne vodne pregrade v dolinah Idrijce, Belce in Kanomljice, so vsaka posamično razglašene za kulturni spomenik državnega pomena in so del UNESCO-ve dediščine.

Zgrajene so bile za splavilo lesa, ki so ga uporabljali v rudniku, v dolino. Do začetka 20. stoletja ni bilo primernih gozdnih cest ali ustreznih vozil za prevoz lesa. Najprimernejši način je bil skozi gozd po drčah, zato je nastal izredno napreden sistem splavljanja lesa po Idrijci in njenih pritokih z vodnimi pregradami, imenovanimi klavže, ki je deloval od konca 16. stoletja do velike poplave leta 1926. Naravna nesreča je tedaj uničila tako imenovane grablje in počasi je ta način prevoza lesa zamrl.

Stanje vseh klavž pred našim ukrepanjem: klavže na Kanomljici že bile rekonstruirane, rekonstrukcija klavž v dolinah Idrijce in Belce ter Putrihovih klavž pa ni bila izvedena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.

Ko smo bili obveščeni o nastali škodi, so bili vsi trije kulturni spomeniki, idrijske, belčne in Putrihove klavže, v zelo slabem stanju: streha je bila uničena, delno je bila uničena tudi glavna gradbena konstrukcija, to je kamniti zidovi, za ene klavže je obstajalo tveganje samozrušitve. Nemudoma smo izdali tri odločbe z ukrepi za odpravo škode in vzdrževanje za vse tri spomenike in takojšnjo izvedbo. Lastnik navedenih kulturnih spomenikov, Republika Slovenija, je naše ukrepe izvedel v dveh letih in pol, kar je razvidno s fotografij, ki prikazujejo stanje klavž pred izvedenimi ukrepi in po njih.

Belčne klavže pred izvedbo ukrepa, oktober 2015 — Belčne klavže, oktober 2015 | Avtor: Mateja Zupan

1 / 11

Cerkev svetega Mihaela v Črni vasi na Barju

Cerkev svetega Mihaela v Črni vasi na Barju, za katero je načrte izdelal arhitekt Jože Plečnik, je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Postopek inšpekcijskega nadzora smo začeli na podlagi informacije, da je cerkev ogrožena zaradi poškodovane strehe, ta naj bi bila v zelo slabem stanju. Po opravljenem celotnem inšpekcijskem postopku smo odločili, da je treba streho popraviti in obnoviti. Med izvedbenimi deli se je pokazalo, da je streha uničena do te mere, da je ni več mogoče samo deloma obnoviti, zato je bila v celoti zamenjana z novo. Posebnost strehe so oblikovno edinstveni betonski strešniki, za rekonstrukcijo katerih je bilo treba najprej narediti model oziroma kalup vsakega posebej zasnovanega strešnika. To je pomenilo tudi višje stroške obnove za lastnika objekta, zato je projekt delno sofinancirala Republika Slovenija.

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi pred rekonstrukcijo strehe, 2011 — Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi, 2011 | Avtor: Mateja Zupan

1 / 5

Ruska dača v Zgornjih Gameljnah v Ljubljani

Ruska dača je neslovenski tip hiše, edinstven v našem prostoru, ki je bil zato razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ta kulturni spomenik je tipična ruska dača, izdelana pretežno iz lesa, ki je bila pred ukrepanjem nekaj desetletij opuščena. Na podlagi obvestila, da je ta kulturni spomenik ogrožen, smo nemudoma uvedli inšpekcijski postopek, usmerjen k ukrepom za sanacijo objekta kulturnega spomenika. Stanje je bilo namreč zelo slabo: streha je bila uničena, veliko lesenih delov je bilo polomljenih ali pa so manjkali. Balkon, nameščen po celotnem obodu prvega nadstropja stavbe, je bil popolnoma dotrajan in obstajalo je tveganje, da se bo samozrušil. Stavba je bila poškodovana tudi zaradi zatekanja sanitarne vode med etažami v notranjosti objekta. Z inšpekcijsko odločbo so bili lastniku naloženi ukrepi izvedbe nujnih vzdrževalnih del. Prvotni lastnik je kmalu po naložitvi ukrepov objekt prodal, novi lastnik pa je kulturni spomenik popolnoma obnovil in ga v celoti oživil. Kulturni spomenik ruska dača v Zgornjih Gameljnah je danes popolnoma obnovljen in delno odprt za javnost.

Ruska dača v Gameljnah v Ljubljani pred prenovo, 2015 — Ruska dača v Gameljnah v Ljubljani, 2015 | Avtor: Mateja Zupan

1 / 4

Arhivi in arhivsko gradivo

Inšpekcijski nadzor nad arhivi in arhivskim gradivom izvajamo:

nad javnim in zasebnim arhivskim gradivom,
nad filmskim arhivskim gradivom, arhivskim gradivom verskih skupnosti,
nad arhivskim gradivom, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta ter
v zvezi z uporabo arhivskega gradiva v arhivih.

Ukrepamo pri izročanju javnega arhivskega gradiva, poškodovanju dokumentarnega ali arhivskega gradiva, pri nepravilni rabi dokumentarnega ali arhivskega gradiva, ravnanju ali opustitvi dolžnega ravnanja z dokumentarnim ali arhivskim gradivom ter pri nevarnosti uničenja ali poškodovanja zasebnega arhivskega gradiva.

Mediji in avdiovizualna kultura

Pri inšpekcijskem nadzoru nad mediji se osredotočamo na:

zaščito slovenskega jezika v medijih,
razvid medijev,
obvezne programske vsebine,
pravico do popravka ali odgovora,
ustreznost in deleže oglaševalskih vsebin,
sponzoriranje programskih vsebin,
zaščito pluralnosti medijev (omejitve lastništva, koncentracije lastništva),
preglednost nad upravljanjem medijev,
na nekatere obveznosti radijskih in televizijskih programov (oddajni čas, lastna produkcija, slovenska avdiovizualna dela),
radijske in televizijske programe posebnega pomena,
povezovanje televizijskih in radijskih programov v mreže,
nadzor nad določenimi programskimi zahtevami in omejitvami za radijske in televizijske programe,
nadzor nad dovoljenji za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti,
nadzor nad upravljanjem tehnične infrastrukture (obveznosti operaterjev pri prenašanju in oddajanju radiodifuznih programov) in
nadzor nad razširjanjem programskih vsebin prek elektronskih publikacij.

Pristojni smo tudi za nadzor nad izvajanjem Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije, in sicer vodimo postopke zaradi storitve prekrška v zvezi z izvajanjem in dokončanjem razpisa, s katerim izdajatelj televizijskih programov (ki je na seznamu nacionalnih multipleksov prizemne digitalne radiodifuzije in oddaja na celotnem ozemlju pokritosti multipleksa) letno nameni finančna sredstva za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje.

Knjižničarstvo in obvezen izvod publikacij

Izvajanje predpisov s področja knjižnic in knjižničarstva nadzorujemo v obliki rednih, izrednih in ponovnih nadzorov nad:

organiziranostjo javne službe,
trajnim izpolnjevanjem pogojev za izvajanje knjižnične javne službe ter
spoštovanjem določb posebne uredbe, s katero so določene osnovne storitve knjižnic, namenjene uporabnikom (posebej brezplačne), obratovalni čas in način poslovanja knjižnic.

Z ukrepi lahko odrejamo začasno prepoved izvajanja knjižničnih storitev, za katere izvajalec nima odločbe oziroma če splošna knjižnica ni vpisana v sodni register ter odpravo pomanjkljivosti v poslovanju knjižnice.

Kot nadzorni organ smo pristojni tudi za inšpekcijski nadzor nad oddajo obveznega izvoda publikacij depozitarni organizaciji. Pri tem predvsem nadzorujemo:

izpolnjevanje obveznosti zavezancev za pošiljanje obveznega izvoda publikacij (obveznost pošiljanja določenega števila izvodov vsake publikacije),
roke za pošiljanje obveznega izvoda,
omogočanje dostopa do elektronskih publikacij na računalniškem omrežju oziroma spletu,
ustreznost kolofona s predpisanimi podatki,
brezhibnost oziroma nadomeščanje obveznega izvoda in
izpolnjevanje obveznosti nacionalne in drugih depozitarnih organizacij v zvezi z obveznim izvodom publikacij.

Javna raba slovenščine

Javno rabo slovenščine nadzorujemo kot eden od pristojnih inšpekcijskih organov, pri čemer izvajamo nadzor v zvezi z določbami temeljnega predpisa javne rabe slovenščine, Zakona o javni rabi slovenščine, ki urejajo:

rabo slovenščine pri uradnem delovanju državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, izvajalcih javnih služb ter nosilcih javnih pooblastil (5. člen),
rabo jezika v mednarodnem sodelovanju s tujimi osebami predstavniki organov, služb in nosilcev javnih pooblastil (6. člen),
jezikovno znanje za posamezne poklice oziroma delovna mesta v organih in službah ter pri nosilcih javnih pooblastil (drugi odstavek 7. člena),
poimenovanje pravnih oseb javnega prava (9. člen),
poimenovanje poklicev in političnih funkcij (10. člen),
slovenščino na spletnih straneh slovenskih uporabnikov koncesijskih omrežij in omrežij, subvencioniranih iz javnih sredstev (11. člen),
poslovanje s strankami, ki niso potrošniki (prvi odstavek 14. člena),
splošne pravne akte pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost (prvi odstavek 16. člena),
javna obvestila in navodila (20. člen),
novinarske konference (21. člen),
jezik v medijih, registriranih v Republiki Sloveniji (22. člen v povezavi s področnim predpisom o medijih),
predstavitve dejavnosti in druge oblike obveščanja javnosti (prvi odstavek 23. člena),
spletno predstavljanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo (drugi odstavek 23. člena),
rabo slovenskih ali dvojezičnih krajevnih in drugih zemljepisnih lastnih imen v novinarskih, oglaševalskih in poslovnih besedilih, ki omenjajo kraje in druge zemljepisne danosti z območij sosednjih držav, kjer avtohtono prebiva slovenska narodna manjšina (tretji odstavek 23. člena),
poimenovanje, napovedovanje in predstavljanje javnih prireditev, javno predvajanje tujih filmov, predstave slovenskih gledališč (24. člen) in
rabo slovenščine na mednarodnih javnih prireditvah na območju Republike Slovenije, ki se financirajo z javnimi sredstvi.

Drugi pristojni inšpekcijski organi so Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport ter ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke ter Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Nadzor nad javno rabo slovenščine izvajamo tudi po predpisih s področja zdravstva, in sicer nadziramo znanje slovenščine pri zdravnikih in zdravstvenem osebju ter uresničevanje pravice pacienta do komuniciranja v slovenščini oziroma jeziku narodnostne skupnosti.

Javni interes na področju kulture

Inšpekcijski nadzor izvajamo nad izvajanjem določb predpisa, ki določa tudi nadzor nad oddajanjem javne kulturne infrastrukture v upravljanje oziroma uporabo. V okviru nadzora vodimo postopke o prekršku zaradi kršitev v zvezi z:

najavljanjem, oglaševanjem in pojasnjevanjem kulturne prireditve v slovenščini,
najavljanjem, oglaševanjem in pojasnjevanjem kulturne prireditve na narodnostno mešanih območjih tudi v italijanščini oziroma madžarščini,
predvajanjem filmov v slovenščini ali s slovenskimi podnapisi in
oddajanjem javne kulturne infrastrukture v upravljanje oziroma uporabo brez javnega razpisa.

Druga področja v delni pristojnosti nadzora

Druga področja, ki jih delno nadziramo, se nanašajo na:

objave političnih in verskih propagandnih sporočil ter volilno kampanjo na Radioteleviziji Slovenija,
volilno in referendumsko kampanjo v medijih,
kulturno dediščino v Kobilarni Lipica in regijskem parku Škocjanske jame.

V okviru svojih pristojnosti nadziramo skupaj z drugimi inšpekcijskimi organi tudi izvajanje predpisa, ki ureja varstvo pred diskriminacijo.

Prijava kršitev Inšpektoratu za kulturo in medije

Naziv storitve	Institucija
Prijava kršitev Inšpektoratu za kulturo in medije	Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije