Osebni integracijski načrt zajema učenje slovenskega jezika, spoznavanje kulture, zgodovine in ustavne ureditve Republike Slovenije ter druge integracijske aktivnosti in se lahko po potrebi spremeni ali dopolni. Vse osebe z mednarodno zaščito uživajo pravice na številnih področjih, imajo pa tudi dolžnosti.

Pravice

• pridobitev informacij o statusu, pravicah in dolžnostih,
• prebivanje v Republiki Sloveniji,
• nastanitev v nastanitvenih zmogljivostih urada,
• denarno nadomestilo za zasebno nastanitev,
• združevanje družinskih članov 
• zdravstveno varstvo,
• socialno varstvo,
• izobraževanje,
• zaposlitev in delo,
• pomoč pri vključevanju v okolje.

Dolžnosti

• spoštovati ustavno ureditev, predpise in druge splošne akte Republike Slovenije ter ukrepe državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti,
• obveščati organe, pristojne za pomoč pri vključevanju v okolje, o spremembah, ki vplivajo na uveljavljanje pravic in izvrševanje dolžnosti, predvsem o:
  • pridobljeni denarni socialni pomoči, dohodkih in drugih prejemkih ter premoženju,
  • opravljanju preizkusa znanja slovenskega jezika,
  • uspešnosti šolanja na vseh stopnjah izobraževanja,
  • zaposlitvi,
  • spremembi naslova bivališča,
  • spremembi osebnega imena,
  • spremembi zakonskega stanu,
  • sprejemu v novo državljanstvo, razen državljanstva Republike Slovenije.

Vse pravice in dolžnosti so opredeljene v Zakonu o mednarodni zaščiti ter Uredbi o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito.

Dovoljenje za prebivanje oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji

Oseba z mednarodno zaščito se mora takoj po pridobitvi statusa zglasiti na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer ji po odvzemu biometričnih podatkov in predložitvi ustrezne fotografije izdajo dovoljenje za prebivanje v obliki izkaznice. Do pridobitve tega dovoljenja kot dovoljenje za prebivanje velja odločba, s katero je bila osebi dodeljena mednarodna zaščita.

Begunci dobijo dovoljenje za stalno prebivanje z veljavnostjo 10 let, osebe s subsidiarno zaščito pa dovoljenje za začasno prebivanje za obdobje, za katerega jim je priznana subsidiarna zaščita.

Za mladoletne otroke za dovoljenje za prebivanje zaprosijo njihovi starši oz. zakoniti skrbniki, vendar morajo biti ob oddaji vloge prisotni tudi otroci. Dovoljenje za prebivanje je možno prevzeti le osebno; za otroke ga lahko prevzamejo njihovi starši ali skrbniki.

Dovoljenje za prebivanje ni potovalni dokument, temveč je namenjeno le prepoznavi osebe na območju Republike Slovenije. Za pot v tujino, tudi znotraj Evropske unije, si mora oseba z mednarodno zaščito urediti ustrezen potni list. Dovoljenje za prebivanje pa mora imeti oseba z mednarodno zaščito na poti s seboj, saj z njim izkazuje pravico do vrnitve v Slovenijo.

Potni list in vozniško dovoljenje

Potni list pridobijo samo osebe s statusom begunca, ki morajo vlogo za izdelavo oddati na Ministrstvo za notranje zadeve in ob tem priložiti fotografijo, ki je primerne kakovosti za biometrično obdelavo. Pri oddaji vloge beguncem vzamejo prstna odtisa. Za otroke, mlajše od 12 let, odvzem prstnih odtisov ni potreben. Do dopolnjenega 18. leta vlogo za potni list vloži zakoniti zastopnik mladoletnika. Otrok, ki je starejši od 8 let in se praviloma že zna podpisati, pa mora biti zaradi preverjanja istovetnosti in zaradi podpisa navzoč ob oddaji vloge.

Potni list se izda z veljavnostjo največ 10 let. Stroške izdaje in podaljšanje potnega lista krije begunec, razen če ta nima lastnih sredstev in je prejemnik denarne socialne pomoči. V tem primeru mora k vlogi priložiti veljavno odločbo centra za socialno delo.

Potni list beguncem omogoča potovanje brez vizuma le v države podpisnice Schengenskega sporazuma. Potovanje lahko traja največ 90 dni.

V primeru izgube ali kraje potnega lista, mora begunec o tem takoj oziroma najpozneje v 8 dneh obvestiti MNZ. Za izdelavo novega potnega lista v primeru kraje je potreben tudi policijski zapisnik.

Če osebi status begunca preneha ali ji je odvzet, mora potni list v 8 dneh vrniti MNZ.

Potni list za osebe s subsidiarno zaščito

Osebe s subsidiarno zaščito za potovanje uporabljajo svoj nacionalni potni list. Če ga nimajo, jim lahko Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) za čas trajanja subsidiarne zaščite, izda potni list za tujca.

Stroške izdaje in podaljšanje potnega lista krije oseba s subsidiarno zaščito, razen če ta nima lastnih sredstev in je prejemnica denarne socialne pomoči. V tem primeru mora k vlogi priložiti veljavno odločbo centra za socialno delo.

V primeru izgube ali kraje potnega lista, mora oseba s subsidiarno zaščito o tem takoj oziroma najpozneje v 8 dneh obvestiti MNZ. Za izdelavo novega potnega lista v primeru kraje je potreben tudi policijski zapisnik.

V času postopka podaljšanja subsidiarne zaščite oseba s tem statusom ne more imeti potnega lista. Če ji status subsidiarne zaščite preneha ali ji je odvzet, mora potni list v 8 dneh vrniti MNZ.

Podaljšanje subsidiarne zaščite

60 dni pred potekom statusa subsidiarne zaščite Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) osebi pošlje pisno obvestilo o pogojih za podaljšanje subsidiarne zaščite in obrazec, s katerim lahko uveljavlja podaljšanje subsidiarne zaščite v Sloveniji. Izpolnjen obrazec mora oseba s subsidiarno zaščito posredovati na MNZ vsaj 30 dni pred potekom statusa. MNZ po prejemu vloge za podaljšanje subsidiarne zaščite izda sklep, na podlagi katerega oseba s subsidiarno zaščito do dokončanja postopka ohrani vse pravice, ki jih je pridobila s tem statusom. MNZ na osebnem razgovoru preveri obstoj razlogov za podaljšanje subsidiarne zaščite. Če ti obstajajo, oseba s subsidiarno zaščito prejme odločbo o podaljšanju statusa za obdobje dveh let. V primeru, da je prošnja za podaljšanje pravnomočno zavrnjena ali je osebi subsidiarna zaščita potekla, lahko vloži ponovno prošnjo.

Za čas trajanja postopka MNZ izda novo dovoljenje za začasno prebivanje z veljavnostjo 12 mesecev od izdaje sklepa o postopku, z možnostjo podaljšanja. Za otroke oddajo vlogo in dovoljenje prevzamejo njihovi starši oziroma zakoniti skrbniki, vendar morajo biti ob oddaji vloge otroci prisotni.

Ponovna prošnja

Pred potekom statusa subsidiarne zaščite  in hkrati po prejemu obvestila o tem s strani Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) lahko oseba s tem statusom vloži zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, vendar le v primeru, da ne uveljavlja prošnje za podaljšanje subsidiarne zaščite.

V zahtevku za uvedbo ponovnega postopka mora predložiti nove dokaze ali navesti nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.

Novi dokazi ali dejstva morajo nastati po izdaji odločitve o priznanju statusa subsidiarne zaščite ali pa so novi dokazi in dejstva lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih brez svoje krivde oseba takrat ni mogla uveljavljati.

Za čas trajanja postopka MNZ izda novo dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo 6 mesecev od izdaje sklepa o postopku z možnostjo podaljšanja, oseba s subsidiarno zaščito pa ohrani vse pravice, pridobljene s statusom.

Vozniško dovoljenje

Osebe z mednarodno zaščito, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje, izdano v tujini in imajo v Sloveniji prijavljeno prebivališče več kot šest mesecev, ga lahko zamenjajo za slovensko vozniško dovoljenje, pred tem pa morajo opraviti praktični del vozniškega izpita. Oseba z mednarodno zaščito mora najprej v avtošoli izbrati učitelja za spremljavo na izpitni vožnji, najavo izpitne vožnje pa priglasiti na upravni enoti ter pri tem predložiti veljavno vozniško dovoljenje, prevedeno v slovenski jezik, veljavno zdravniško spričevalo in fotografijo. Upravna enota bo preverila, ali oseba z mednarodno zaščito izpolnjuje pogoje za zamenjavo vozniškega dovoljenja.

Osebe z mednarodno zaščito lahko v tujini izdano veljavno vozniško dovoljenje uporabljajo največ eno leto od dneva prijave prebivališča.

Za osebe z mednarodno zaščito, ki vozniškega dovoljenja še nimajo, veljajo enaki pogoji za pridobitev kot za slovenske državljane. 

Vse stroške, povezane z izdajo vozniškega dovoljenja, krijejo osebe z mednarodno zaščito same.

Odprtje bančnega računa

Oseba z mednarodno zaščito si sama izbere banko in vloži zahtevek za odprtje osebnega računa. S seboj mora prinesti veljaven osebni dokument, potrdilo o dodeljeni davčni številki in potrdilo o prijavljenem prebivališču. 

Nastanitev v nastanitvenih kapacitetah

Oseba z mednarodno zaščito lahko po prejemu odločbe, s katero pridobi ta status, v azilnem domu biva še 15 dni, nato pa se lahko za največ leto dni od dneva pridobitve statusa nastani v kateri od integracijskih hiš ali drugih nastanitvenih kapacitetah urada. Nastanitev si lahko uredi tudi na zasebnem naslovu.

Osebe s statusom mednarodne zaščite, ki imajo status dijaka ali študenta so upravičene do nastanitve v dijaških in študentskih domovih pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

Integracijska hiša

Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov upravlja z integracijskima hišama v Ljubljani in Mariboru. Oseba z mednarodno zaščito si z nastanitvijo v eni izmed integracijskih hiš olajša prehod iz azilnega doma, se lažje posveti učenju slovenskega jezika in si brez časovne stiske poišče ustrezno zasebno nastanitev. Za nastanitev v integracijski hiši mora oddati ustrezno vlogo. Stroške nastanitve v integracijski hiši krije urad, ostale življenjske stroške pa oseba z mednarodno zaščito krije same. Oseba mora spoštovati hišni red, ob hujših kršitvah se jo lahko preseli ali se ji odpove nastanitev. V primeru združevanja družine imajo pravico do bivanja v integracijski hiši tudi družinski člani osebe z mednarodno zaščito.

Po preteku 12 mesecev od pridobitve statusa lahko oseba z mednarodno zaščito v primeru utemeljenih razlogov zaprosi za podaljšanje nastanitve v integracijski hiši za največ šest mesecev. O prošnji odloča posebna komisija.

Denarno nadomestilo za zasebno nastanitev

Osebe z mednarodno zaščito se lahko po prejemu statusa nastanijo na zasebnem naslovu, za kar so v primerih, da nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali jim bivanje ni zagotovljeno kako drugače upravičene do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev. Vlogo za pridobitev denarnega nadomestila oddajo pri svojemu svetovalcu za integracijo in predložijo ustrezna dokazila. Pri iskanju zasebne nastanitve osebam pomagajo svetovalci za integracijo in predstavniki nevladnih organizacij. Po ureditvi nastanitve mora oseba z mednarodno zaščito na upravni enoti prijaviti naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča.

Prijava stalnega oziroma začasnega prebivališča

Za prijavo stalnega oziroma začasnega prebivališča mora oseba z mednarodno zaščito na upravni enoti predložiti dovoljenje za prebivanje in najemno pogodbo ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja. Za osebe, ki so nastanjene v integracijski hiši oziroma v drugih nastanitvenih zmogljivostih urada, velja za pisno soglasje lastnika odločba o nastanitvi.

Lastnik, solastnik ali stanodajalec, ki posamezniku dovoli bivati na naslovu, ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti.

Prebivališče in vsako spremembo prebivališča mora oseba z mednarodno zaščito prijaviti v 8 dneh od dneva nastanitve.

Prijava začasnega prebivališča lahko traja največ 2 leti.

Družinski člani oseb z mednarodno zaščito, ki pridejo v Slovenijo na podlagi združitve družine, pridobijo status tujca. Tudi za njih je treba pravočasno urediti prijavo prebivališča.

Združevanje družinskih članov

Oseba s statusom begunca ali subsidiarne zaščite, dodeljene za več kot eno leto, lahko v 90-ih dneh po pridobitvi statusa zaprosi za dovoljenje za prebivanje tudi za svoje družinske člane, pod pogojem, da je družina obstajala že pred prihodom v Republiko Slovenijo.

Za družinske člane štejejo:

• zakonec, partner v partnerski skupnosti oziroma partnerski zvezi ali partner, s katerim združevalec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti;
• mladoletni neporočeni otroci združevalca;
• mladoletni neporočeni otroci zakonca, partnerja v partnerski skupnosti oziroma partnerski zvezi ali partnerja, s katerim združevalec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti;
• polnoletni neporočeni otroci in starši združevalca, zakonca, partnerja v partnerski skupnosti oziroma partnerski zvezi ali partnerja, s katerim združevalec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, če ga je združevalec, zakonec, partner v partnerski skupnosti oziroma partnerski zvezi ali partner, s katerim združevalec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati;
• starši združevalca, ki je mladoletnik brez spremstva.

Osebe, ki so združene, v Republiki Sloveniji ne pridobijo mednarodne zaščite, vendar so njihove pravice na področju zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izobraževanja in zaposlovanja, izenačene z državljani Republike Slovenije.

Združeni družinski člani begunca v Republiki Sloveniji dobijo dovoljenje za stalno prebivanje, družinski člani osebe s subsidiarno zaščito pa dovoljenje za začasno prebivanje.

Za izdajo dovoljenja za prebivanje je poleg fotografije družinskega člana potreben zajem prstnih odtisov. V primeru, da tega zajema ni možno izvesti na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini, se lahko izda le dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo 90 dni. Družinskim članom, ki nimajo veljavne potne listine, Ministrstvo za notranje zadeve za namen vstopa v Republiko Slovenijo izda potni list za tujca z veljavnostjo do 90 dni.

Če oseba z mednarodno zaščito prošnjo za stalno ali začasno dovoljenje za prebivanje svojih družinskih članov poda po 90-ih dneh od priznanja statusa, mora izpolnjevati tudi pogoj posedovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Ta ne smejo biti nižja od ravni, določene za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči.

Zdravstveno varstvo

Osebe z mednarodno zaščito po pridobitvi statusa, če niso zavarovane iz drugega naslova, v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov. Spremembo statusa zaposlitve morajo osebe z mednarodno zaščito sporočiti svetovalcu za integracijo. Osebe z mednarodno zaščito so glede zdravstvenega varstva izenačene z državljani Republike Slovenije. Za sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja morajo osebe z mednarodno zaščito, ki imajo sredstva za preživljanje, poskrbeti sama, tiste z veljavno odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči pa so upravičeni do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, kar sicer zagotavlja prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

Vse osebe z mednarodno zaščito imajo pravico do proste izbire osebnega zdravnika splošne medicine, zobozdravnika, pediatra, ženske pa si lahko izberejo osebnega ginekologa. Pri izbiri zdravnikov pomaga nevladna organizacija.

Socialno varstvo

Osebe z mednarodno zaščito lahko enako kot slovenski državljani uveljavljajo pravice do javnih sredstev, kamor med drugim sodijo otroški dodatek, denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. 

Predpisano enotno vlogo morajo oddati na centru za socialno delo, na območju katerega imajo prijavljeno prebivališče oziroma na območju katerega večina družinskih članov dejansko prebiva.

• Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev

Poleg denarnih prejemkov so pravice iz javnih sredstev tudi subvencije (denimo dodatna subvencija za malico za učence in dijake, subvencija za kosilo za učence, subvencija za prevoz za dijake in študente) in znižana plačila (denimo znižano plačilo vrtca).

Centru za socialno delo morajo osebe z mednarodno zaščito v 8 dneh na posebnem obrazcu sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do denarne pomoči iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja.

• Obrazec za sporočanje sprememb pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Izobraževanje

Osebe z mednarodno zaščito so pri uveljavljanju pravic na področjih predšolske vzgoje, osnovnošolskega, srednješolskega, višješolskega, visokošolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih izenačene z državljani Republike Slovenije.

Vrtci

Za osebe z mednarodno zaščito izpostavljamo, da morajo ob sprejemu otroka v vrtec – kot velja tudi za ostale otroke - predložiti potrdilo zdravnika (pediatra) o zdravstvenem stanju otroka. Za znižano plačilo vrtca morajo en mesec pred vstopom otroka v vrtec na krajevno pristojnem centru za socialno delo vložiti vlogo. Za podaljšanje odločbe za znižano plačilo vrtca vloge ni treba vnovič vlagati, saj center za socialno delo odloči po uradni dolžnosti.

Osnovna šola

Učencem v osnovni šoli je omogočeno subvencioniranje šolske prehrane, šole pri tem upoštevajo podatke iz veljavne odločbe o otroškem dodatku, če ta obstaja, sicer morajo osebe z mednarodno zaščito oddati vlogo za subvencionirano šolsko prehrano na pristojnem centru za socialno delo.

Delovne zvezke in stroške, povezane s športnimi, kulturnimi in naravoslovnimi dnevi, šolo v naravi, strokovnimi ekskurzijami v okviru obveznega programa, delovno opremo in pripomočke za izvedbo praktičnega usposabljanja pa osebam z mednarodno zaščito brez sredstev za preživljanje tri leta od pridobitve statusa zagotavlja Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov.

Med druge stroške ne štejejo stroški nakupa mesečnih vozovnic za mestni ali medkrajevni promet – izjema so le mladoletniki brez spremstva, vključeni v redni program izobraževanja ali osnovno šolo za odrasle.

Srednja šola

Dijakom v srednji šoli je omogočeno subvencioniranje šolske prehrane. Prejemnikom otroškega dodatka na centru za socialno delo ni treba oddajati vloge za uveljavljanje subvencije malice, ker bodo šole upoštevale podatke iz veljavne odločbe o otroškem dodatku. Če oseba z mednarodno zaščito nima veljavne odločbe o otroškem dodatku, pa je vlogo za subvencionirano šolsko prehrano treba oddati na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Priznavanje izobrazbe

Oseba z mednarodno zaščito, ki želi imeti priznano izobrazbo, zaključeno v domovini, mora pri izbrani izobraževalni ustanovi posredovati vlogo na predpisanem obrazcu in k njej priložiti (sodno overjene) prevode spričeval in diplom. Stroške, povezane s priznavanjem tujih diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi, krije Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov.

Zaposlitev in delo

Osebe z mednarodno zaščito imajo v Republiki Sloveniji prost dostop do trga dela in ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Delodajalci jih tako lahko zaposlijo pod enakimi pogoji kot slovenske državljane in jim ni treba dodatno urejati dokumentacije.

Prijava v evidenco brezposelnih oseb

Osebe z mednarodno zaščito se pri Zavodu za zaposlovanje lahko prijavijo v evidenco brezposelnih oseb. Prijava je pogoj za pridobitev denarne pomoči centra za socialno delo.

Pomoč pri vključevanju v okolje

Svetovalec za integracijo skupaj z osebo z mednarodno zaščito na podlagi njenih potreb, znanja, zmožnosti in sposobnosti pripravi osebni integracijski načrt. Ta načrt vsebuje predvidene dejavnosti za pomoč pri vključevanju v okolje v prvih treh letih po pridobitvi statusa. Pri pripravi osebnega integracijskega načrta lahko sodelujejo tudi predstavniki pristojnega urada za delo in centra za socialno delo, izobraževalnih ustanov, nevladnih organizacij in lokalne skupnosti.

Pomoč pri urejanju začetnih življenjskih situacij

Pri urejanju začetnih življenjskih situacij v novem okolju, kot so: iskanje stanovanja, podpis stanovanjske pogodbe, prijava prebivališča,  prijava v evidence zavoda za zaposlovanje, vloga za denarno socialno pomoč, odpiranje bančnega računa, izbira zdravnika, osebam z mednarodno zaščito pomagajo nevladne organizacije, ki izvajajo projekte pomoči osebam z mednarodno zaščito. Te organizacije izvajajo tudi najrazličnejše aktivnosti za lažje in hitrejše vključevanje v slovensko okolje, kot so tematska skupinska srečanja, pogovori v slovenskem jeziku, učna pomoč, enodnevni izleti, kulturne in športne aktivnosti.  Za osebe z mednarodno zaščito, ki so prišle v Slovenijo na podlagi programov premestitve in trajne preselitve, je predvidena vključitev v trimesečni orientacijski program, v katerem se naučijo osnov slovenskega jezika,  spoznavajo slovensko družbo, običaje in  delovanje posameznih ustanov.

Učenje slovenskega jezika 

Znanje slovenskega jezika je ključnega pomena za uspešno vključitev oseb z mednarodno zaščito v novo okolje. Svetovalec za integracijo osebe najpozneje v mesecu dni po podpisani pogodbi o integracijskih aktivnostih napoti na tečaj slovenskega jezika v obsegu 400 ur na izbrano jezikovno šolo. Tam jim zagotovijo tudi potrebno gradivo za učenje slovenskega jezika.

Stroške tečaja in stroške javnega prevoza za udeležbo na tečaju krije urad. Do kritja stroškov javnega prevoza so osebe z mednarodno zaščito upravičene le, če so na tečaju prisotne vsaj 80% izvedenih ur.

Preizkus znanja slovenskega jezika

Urad za osebe z mednarodno zaščito krije stroške prvega opravljanja preizkusa znanja iz slovenskega jezika. Preizkusi znanja se opravljajo pri pooblaščenih izvajalcih. Zahtevek za opravljanje preizkusa znanja osebe vložijo pri svojem svetovalcu za integracijo. Po prejemu potrdila se lahko pri izbranem izvajalcu prijavijo n preizkus znanja.