Katere jedrske in radiološke nesreče se lahko zgodijo v Sloveniji?

Slovenijo lahko prizadenejo jedrske in radiološke nesreče:

• v jedrskih objektih,
• s stacionarnimi in premičnimi radioaktivnimi viri,
• pri prevozu radioaktivnih snovi,
• zaradi padca satelita na jedrski pogon ali satelita, ki ima na krovu jedrske snovi,
• v tujini s posledicami na območju Republike Slovenije.

Najhujše so posledice jedrskih nesreč. Jedrska nesreča v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) je zelo malo verjetna, saj ima elektrarna vgrajeno visoko stopnjo aktivne in pasivne varnosti.

Radiološke nesreče se lahko zgodijo kjerkoli. Do nesreče lahko pride z nenadzorovanimi visoko radioaktivnimi viri, ki so lahko tudi življenjsko nevarni, če so nezaščiteni oziroma je zaščita poškodovana. Viri so lahko:

• izgubljeni, ko lastnik pogreša vir,
• najdeni, ko naključna oseba najde vir, pri čemer ne ve da gre za radioaktivni vir,
• ukradeni, ko tat ne ve da gre za radioaktivni vir, poškodovani v požaru.

Huda jedrska nesreča v jedrskih elektrarnah v tujini znotraj 1000 kilometrskega območja lahko prizadene tudi Slovenijo, kot tudi uporaba jedrskega orožja v vojni.

Zato so gospodarske družbe, lokalne skupnosti, regije in država izdelale načrte zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči, s katerimi med drugim zagotavljajo pravočasno odkrivanje nevarnosti, obveščanje ogroženega prebivalstva in izvajanje potrebnih zaščitnih ukrepov.

Zaščita

Ne glede na vrsto nesreče, če se vendarle zgodi, je najpomembnejša najboljša zaščita pred neželenimi posledicami ionizirajočega sevanja. V ta namen Uprava za jedrsko varnost sodeluje pri načrtovanju ukrepanja na državni ravni, analizira izredne dogodke in kot svetovalno telo podpira delo štaba in poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije. V okviru svojega poslanstva na področju pripravljenosti na izredne dogodke smo pripravili navodila za prebivalce O sevanju v primeru nesreče in za prve posredovalce navodila Prvi posredovalci, o tem, kako ukrepati ob morebitni nesreči. Več dokumentov o ukrepanju ob jedrski ali radiološki nesreči je na spodnjih povezavah.

Obveščanje ob nesreči v Nuklearni elektrarni Krško

O nevarnosti boste prebivalci, ki živite v okolici Nuklearne elektrarne Krško (NEK) obveščeni z alarmnim znakom neposredna nevarnost. Takoj po alarmiranju bodo pristojni organi, po radiu in televiziji, posredovali informacije o tem, kaj se je zgodilo in navodila za izvajanje zaščitnih ukrepov. Informacije bodo posredovali nacionalni radio in televizija ter lokalne radijske in televizijske postaje.

Pregledovalna misija za področje pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče v Sloveniji

V Sloveniji je leta 2017 potekala pregledovalna misija za področje pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče EPREV (angleško Emergency Preparedness REView), ki je temeljito proučila celoten sistem pripravljenosti na jedrsko in radiološko nesrečo.

Poročilo (v angleškem jeziku), ki so ga pripravili člani misije, vključuje predloge in priporočila za izboljšanje sistema pripravljenosti na jedrske ali radiološke dogodke, ki temeljijo na standardih Mednarodne agencije za atomsko energijo ter dobrih praksah, ugotovljenih v drugih državah.

Pet let po misiji je bila oktobra 2022 izvedena ponovna pregledovalna misija EPREV follow-up, ki je pregledala napredek Slovenije po prvotni misiji in ugotovila, da je Slovenija dosegla pomemben napredek pri razvoju in izboljšavah na področju pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče. Poročilo ponovne misije (v angleškem jeziku) poleg pregleda stanja priporočil in predlogov iz leta 2017 vsebuje tudi dva nova predloga in dve novi dobri praksi.

Dediščina Černobila

Trideset let po nesreči v jedrski elektrarni Černobil je ostalo še veliko odprtih vprašanj, ki so povezana s posledicami na zdravje in okolje ter s socialno-ekonomskim vidikom te katastrofe. Najbolj prizadeti posamezniki in države so morali doseči jasno strokovno soglasje o posledicah nesreče in preverjenih odgovorih na pomembna vprašanja. Da bi zapolnili to vrzel, pospešili boljše razumevanje in izboljšali ukrepe za obravnavo posledic nesreče, je bil leta 2003 ustanovljen Černobilski forum.

Černobilski forum

Forum je bil ustanovljen z namenom izdelati znanstvene ocene učinkov na zdravje in okoljske posledice černobilske nesreče ter izdati verodostojna poročila o vplivih na okolje in prebivalstvo. V okviru foruma je bilo izdelano poročilo o vplivih nesreče in s priporočili vladam sosednjih držav, ki ga je Uprava za jedrsko varnost ob 20. letnici nesreče prevedla v slovenski jezik.

Černobilski forum je bil ustanovljen na Mednarodni agenciji za atomsko energijo-MAAE (vsebina v angleškem jeziku), angleško International Atomic Energy Agency-IAEA, v forum so poleg MAAE vključene tudi druge organizacije Združenih narodov, in sicer:

• Svetovna zdravstvena organizacija (vsebina v angleškem jeziku), angleško World Health Organization-WHO,
• Program Združenih narodov za razvoj (vsebina v angleškem jeziku), angleško United Nations Development Programmes–UNDP,
• Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (vsebina v angleškem jeziku), angleško Food and Agriculture Organisation–FAO,
• Program Združenih narodov za okolje (vsebina v angleškem jeziku), angleško PUnited Nations Environment Programme–UNEP,
• Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih dejavnosti (vsebina v angleškem jeziku), angleško United Nations Office for Coordination of Humanitarian Affairs-UNOCHA,
• Znanstveni odbor Združenih narodov za učinke sevanja (vsebina v angleškem jeziku), angleško Scientific Committee on the Effects of Atomic Radiation–UNSCEAR,
• Svetovna banka (vsebina v angleškem jeziku) ter
• vlade Belorusije, Ruske federacije in Ukrajine.

Aktualne informacije, povezane s černobilsko nesrečo, lahko spremljate tudi na spletni strani Mednarodne agencije za atomsko energijo (vsebina v angleškem jeziku).

Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči

Zaradi katastrofalnega potresa in cunamija na Japonskem 11. marca 2011, se je v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči zgodila huda nesreča, pri kateri je prišlo do izpustov radioaktivnih snovi v okolje. V elektrarni, ki je bila najbolj prizadeta med potresom in cunamijem, so trije reaktorji ostali brez sistemov za hlajenje reaktorja. Cunami je namreč poškodoval zunanje električno napajanje in zasilne dizel generatorje, s čimer so bili onemogočeni vsi hladilni sistemi reaktorjev. Brez sprotnega ohlajanja reaktorjev se je zaradi zaostale toplote v jedrskem gorivu segrevala hladilna voda, ta se je nato uparjala, pri čemer je naraščal tlak v zadrževalnem hramu. Za ohranitev celovitosti primarnega sistema in zadrževalnega hrama, so operaterji pričeli z zniževanjem tlaka, tako da so nadzorovano večkrat izpustili radioaktivno paro in vodik v reaktorsko zgradbo. Z znižanjem tlaka so omogočili vbrizgavanje morske vode za zasilno hlajenje reaktorja. V reaktorski zgradbi, ki se nahaja nad zadrževalnim hramom, se je izpuščeni vodik pomešal s kisikom in eksplodiral. Tako se je eksplozija pripetila zunaj primarnega sistema in primarnega zadrževalnega hrama, poškodovala pa je reaktorsko zgradbo. Po eksploziji v reaktorjih 1 in 3 je zaradi enakih razlogov prišlo še do eksplozije v reaktorju 2. Razmere so se nato še poslabšale do te mere, da je prišlo do delne talitve sredice v reaktorjih 1, 2 in 3. 

O nesreči v Fukušimi si lahko preberete v poročilu Mednarodne agencije za atomsko energijo (v angleškem jeziku).

Meritve v Sloveniji in Evropi

Po nesreči je Uprava za jedrsko varnost naročila meritve radioaktivnega joda I-131 zaradi morebitnega vpliva jedrske nesreče v Fukušimi na Slovenijo. V vzorcu zraka, ki se je vzorčeval od 25. marca 2011 do 28. marca 2011 v Ljubljani, je bila koncentracija I-131 okoli 0,1 mBq/m3. Izmerjene vrednosti so bile zelo nizke, komaj merljive in kot take ne predstavljajo vpliva na zdravje ljudi. Podobne vrednosti so izmerili tudi drugod po Evropi.

Upravni organi za jedrsko varnost oziroma za varstvo okolja nekaterih članic EU so poročali, da so njihove postaje za vzorčenje zraka zaznale radioaktivni jod v zraku. Največje koncentracije so bile izmerjene v Španiji, in sicer 2,3 mBq/m3 I-131, kasneje pa so te vrednosti padle na manj kot 1 mBq/m3. Radioaktivni jod I-131 so zaznali tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Švici in na Švedskem. Izmerjene koncentracije so bile velikostnega razreda 0,1 mBq/m3 ali celo manj. Za primerjavo, ob Černobilski nesreči je bila v Ljubljani izmerjena koncentracija joda 29,4 Bq/m3, kar je 300.000-krat več.