Leta 1983 je bila v ZDA izdana zahteva po skladnosti nuklearnih elektrarn z zakonom 10CFR50.49, ki določa zahteve za okoljsko kvalifikacijo varnostne električne opreme, ki se nahaja v ekstremnih pogojih okolja v elektrarni. V sklopu izvajanja prvega obdobnega varnostnega pregleda (PSR1), je URSJV potrdila izvedbeni načrt PSR1. V odločbi je URSJV od NEK zahtevala realizacijo celotnega izvedbenega načrta aktivnosti, vključno z akcijami, ki so se nanašale na EQ program. Med akcijami PSR1 je bila potrebna posodobitev končnega varnostnega poročila. NEK je izdelala EQ program in pripravila predlog opisa v USAR. Večino opreme je tudi že kvalificirane. Še vedno pa ni vsa oprema kvalificirana in tudi vse analize niso zaključene. NEK je pripravila ukrepe s katerimi zagotavlja varno obratovanje, kljub nekvalificirani opremi za vmesno obdobje do končne rešitve. O zadevi zato ni možno dokončno odločiti. Začasno odločba pa se izdaja. ker je potrebno še pred koncem postopka uskladiti končno varnostno poročilo z dejanskim stanjem na objektu.

Eksperiment "Termična kalibracija reaktorja TRIGA" ni opisan v varnostnem poročilu. Z eksperimentom se izvede kalibracija detektorjev moči reaktorja tako, da se z 9 električnimi grelci v krogu F sredice segreva hladilo ob zaustavljenem reaktorju. Nato se grelce odstrani in se segrevanje hladila izvede z gorivnimi elementi v sredici s podobno močjo kot je električna moč grelcev. Eksperiment se zaključi z odstranitvijo temperaturnih senzorjev in vrnitvijo nevtronskega vira v sredico reaktorja.

Gre za predlog spremembe v ISI programu TD-2E/4, ki uvaja verjetnostni (RI-ISI) pristop določitve zvarov kategorije 1 in 2 za ISI pregled v skladu z 10CFR50.55a(a)(3)(i), kot sprejemljivo alternativno metodo. NEK RI-ISI pristop je osnovan na EPRI metodologiji (EPRI TR-112657) v skladu z ASME Code case N-578-1 in ASME Section XI Nonmandatory Appendix R. ISI program TD-2E/4 je v skladu s standardom ASME XI, tako da ima predlog spremembe osnovo v poglavju TS 3. 0. 5., ki zajema skladnost z ASME XI.

Odobrena je sprememba največje dovoljene temperature reke Save na sesalnem mestu sistema varnostno oskrbne vode (SW), določeni v NEK STS in sicer s 26.7 oC na 27,4°C do 30. septembra 2012.

Na osnovi analiz največje možne poplave (PMF), porušitvenih valov in hibridnih hidravličnih modelov so spremenjena oz. na novo pripravljena podpoglavja 2.4.3 in 2.4.4. NEK je izvedla tudi nadgradnjo protipoplavne zaščite, zaradi česar se spreminjata tudi podpoglavji 2.4.1 in 2.4.10. Določeni so novi pretoki in nivoji poplav PMF (posebej za Savo in Potočnico) in porušitvenih valov za različne scenarije porušitve zajezitev HE na Savi. V prvi fazi upravnega postopka se je z začasno odločbo zaključilo podpoglavje 2.4.2, ki vsebuje projektno poplavo NEK, verjetnostno določen deset tisočletni pretok reke Save.

IJS na svojem objektu Vroča celica obnavlja sistem prezračevanja. Sistem bo zagotovil kontrolirano prezračevanje navedenih prostorov in v primeru morebitne kontaminacije zraka preprečeval njeno širjenje v okolje. Z obnovo sistema bo zagotovljen zanesljiv, enoten in pregleden nadzor nad delovanjem vseh obstoječih elementov prezračevanja. Z obnovo krmilnega nadzornega sistema pa se bo izboljšala zanesljivost in nadzor nad delovanjem prezračevalnih sistemov vročih celic. Sprememba vključuje različna demontažna dela, servisna dela, vgradnjo klima naprave z regulacijsko opremo in dogradnjo obstoječega regulacijskega nadzornega sistema.

Nadgradnja varnostnega napajanja povečuje zanesljivost obstoječega sistema varnostnega napajanja. Uvedba tretjega varnostnega dizla, zaradi povečane redundance in prostorske ločitve, zmanjšuje skupno verjetnost poškodbe reaktorske sredice, tako s stališča izboljšanja zanesljivosti varnostnega napajanja, kot tudi s stališča potresne varnosti.

V okviru prvega obdobnega varnostnega pregleda (PSR) je bil pregledan tudi električni projekt NEK ter primerjan s takrat najnovejšimi standardi in zahtevami. Med pregledom je bilo ugotovljeno, da NEK nima drugo-nivojske zaščite, kot je to zahtevano z BTP-PSB-1, zato je bilo dano priporočilo, da se izvedejo spremembe s katerimi se bodo te zahteve izpolnile (PSR priporočilo št. 2.12-5 v dokumentu PSR-NEK-2.12). Branch Technical Position BTP-PSB-1, ki zahteva, da ima elektrarna poleg podnapetostne zaščite, ki zagotavlja, da se ob izgubi zunanjega napajanja na varnostne zbiralke priključijo notranji napajalni viri, še drugi nivo zaščite, ki skrbi, da imajo vse varnostne komponente tudi zaščito pred degradiranim električnim napajanjem. To lahko nastopi v primeru nižje napetosti zunanjega omrežja, ali pa zaradi prehodnih pojavov v elektrarni.

NEK se odobrijo spremembe NEK Tehničnih specifikacij, Table 3.4-6, »REACTOR VESSEL MATERIAL SURVEILLANCE PROGRAM – WITHDRAWAL SCHEDULE«. Vsebina spremenjene strani NEK Tehničnih specifikacij je podana v prilogi in je sestavni del te odločbe. O odobritvi sprememb USAR iz naslova PSR akcije izdelave NEK Aging Management Program in podaljšanja življenjske dobe NEK bo odločeno naknadno z dopolnilno odločbo.

NEK bo je med remontom 2012 zamenjala glavo reaktorske posode na podlagi izkušenj iz industrije glede napetostne korozije primarnega sistema in posledičnih poškodb penetracij na glavi reaktorske posode z namenom zagotavljanja dolgotrajne integritete primarne tlačne meje. Sprememba obsega poleg zamenjave reaktorske glave tudi posodobitev opreme na glavi in zamenjavo dotrajanih komponent. Po zamenjavi glave se bodo izboljšali tudi pogoji dela med remonti, saj bo z zamenjavo glave zagotovljeno boljše varstvo pri delu, zmanjšal se bo čas potreben za dela na reaktorski glavi in posledično izpostavljenost radioaktivnemu sevanju.

Posodobijo in dopolnijo se tabele 11.5-6, 11.5-7 in 11.5-8 z novimi podatki o inventarju RAO v začasnem skladišču RAO za leta 2011 in stanjem na dan 31.12.2011 V poglavje 15.5.5 je dodano, da se v 200 l sode iz nerjavečega jekla brez biološkega ščita lahko shranjujejo tudi posušene usedline (DS).

V sklopu te modifikacije je bilo v času remonta 2012 na mestu sedanjega rezervnega 400kV polja (Ljubljana) zgrajeno popolnoma novo DV polje Maribor, v RTP 400/110 kV Krško je bilo zgrajeno še novo zvezno polje in instaliran še en 300 MVA transformator 400/110 kV s pripadajočo VN opremo. Zamenjana je bila kompletna oprema zaščite 400 kV zbiralk (krije celotno 400 kV stikališče (območje NEK in območje RTP Krško).

V sklopu modifikacije je bil v času remonta 2012 v transformatorskem polju AC01 v celoti (skupaj s temelji in jeklenimi podstavki) zamenjan odklopnik a0, ločilnika a1 in a2 ter ozemljilni nož a51, zamenjala se je kabelska kanalizacija (betonske kinete so bile odstranjene in položena nova cevna kabelska kanalizacija) in izvedene so bile vse potrebne VN povezave. Zvezno polje AC02 je bilo v celoti odstranjeno. Obnovljena je bila zunanjost relejne hišice RH1 v stikališču (streha, fasada, okno, vrata, strelovod,…), večina portalov vključno z reflektorskimi stolpi pa je bila na novo pobarvana. V DEH prostoru si bili odstranjeni kabli bivšega zveznega polja. V kontrolni sobi so bili poleg kablov bivšega zveznega polja odstranjeni še upravljalsko indikacijski elementi (stikala, mimike, alarmna okenca). Modificiran in testiran je bil tudi PIS sistem.

Poenoteni so inštalacijski vmesniki RCP motorjev v prostorih RB3a in RB3b ter rešena so težave pri manipulaciji z RCP motorji in njihovimi tesnilnimi paketi. Poenotene so inštalacije sistema za zbiranje olja v primeru puščanja na RCP motorjih (OSPS) – delsistema so namesto fiksnih cevi izveden s fleksibilnimi cevmi inštaliranimi na motorju. Omogočena je zamenjava motorja na RCP #1 brez dodatnih del na umiku ovir, ki so bile prisotne v prostoru RB3a. Izvedena je sprememba sistema OSPS in prestavitev FP cevi za 30 cm. Oprema in inštalacija, ki se je spreminjala, ni varnostnega razreda. Poizvedbi modifikacije bosta imela oba RCP motorja (1S-86P550 in 1S-D039) in oba prostora (RB3a in RB3b) enako konfiguracijo.

Sprememba obsega vgradnjo dveh priključkov na cevovodu za recirkulacijo čistilnih kroglic Taprogge na sistemu SW. Preko teh dveh priključkov bo možno alternativno hlajenje obeh CC toplotnih izmenjevalnikov. Sprememba je del SAME opreme za primer izvenprojektnih nesreč. Priključki bodo vgrajeni na ne-varnostni del cevovoda SW, ter bodo na obstoječi cevovod priključeni preko izolacijskega ventila. Spremembe se lahko izvede med obratovanjem, saj del cevovoda, na katerega se dodajo priključki, med zahtevanim obratovanjem SW ni v funkciji (je izoliran od ostalega dela SW). Sami priključki bodo v zgradbi CCB, elevacija 100,30.

Z modifikacijo sta se na IA cevovodih na priključkih vgradila manometra za spremljanje tlaka IA sistema v RB ter pripadajoča izolacijska ventila.

V NEK STS na strani 3.3-70 za LCO 3.3.3.8 pod "action b" se doda manjkajoča zvezdica, ki usmerja k dodatni pojasnitvi Funkcije B na dnu iste strani. Gre za odpravo admministrativno, tipkarsko napako

To je že tretja odločba po uradni dolžnosti po nesreči v Fukušimi, s katero je URSJV naložila NEK izvedbo analize in pripravo predlogov izboljšav temeljnih podmen državnega načrta zaščite in reševanja. Državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči predstavlja zadnjo pregrado, ki varuje ljudi pred posledicami težke jedrske nesreče. V ukrepanje v okolici elektrarne bi se v takem primeru vključile sile zaščite in reševanja na občinski, regijski in državni ravni. Njihovo ukrepanje je sedaj pripravljeno na temelju podmen, ki izhajajo še iz časov, ko je elektrarna začela obratovati. Ker je bilo po nesreči na Japonskem precej naukov tudi na področju ukrepanja ob jedrski nesreči v širši okolici jedrske elektrarne, mora v skladu z odločbo NEK preučiti svojo oceno ogroženosti in pri tem posebno pozornost posvetiti potrebnemu ukrepanju v okolici ob težkih nesrečah. Na podlagi revizije ocene ogroženosti mora NEK nadalje preveriti in posodobiti temeljne podmene državnega načrta in koncept zaščite in reševanja ter predlagati morebitne spremembe, ki bi jih bilo smiselno uvesti. Pri tem mora upoštevati najboljšo svetovno prakso in izkušnje, ki izhajajo iz dogodka v Fukušimi. Predlogi sprememb bodo podlaga za pripravo sprememb državnega načrta, ki ga mora odobriti Vlada RS.