Slovenščina kot učni jezik in kot predmet

Slovenščina kot učni jezik

Slovenščina kot učni jezik je opredeljena v 3. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Poleg slovenščine sta na narodnostno mešanih področjih učna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Učni jezik je določen tudi v 5. členu Zakona o vrtcih, 6. členu Zakona o osnovni šoli, 8. členu Zakona o gimnazijah ter 6. členu Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Jezikovne kompetence v učnem jeziku so ključne za doseganje standardov znanja ter za zagotavljanje pravičnosti in kakovosti v izobraževanju.

Vzgojno-izobraževalni proces temelji na uporabi jezika, zato je vsak učitelj tudi učitelj jezika. Pomembno je, da se natančno identificira narava jezikovne dimenzije v kognitivnih procesih, povezanih s poučevanjem posameznih predmetov. Vsak predmet ali skupina predmetov razvija specifično izrazoslovje, ki odraža vsebine in koncepte predmeta/ov. Poleg tega se razvije še register besed, ki v kontekstu teh predmetov pridobijo nove pomene. Govorimo o strokovnem jeziku - strokovni pismenosti (angleško subject-specific literacy), ki v učnih načrtih pogosto ostaja spregledana. V zadnjih letih se uporablja tudi izraz akademski jezik.

Slovenščina kot učni predmet

Strokovni svet za splošno izobraževanje je aprila 2018 potrdil prenovljeni Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli, ki je v uporabi od 1. septembra 2019. Za srednjo šolo ostaja v uporabi učni načrt za slovenščino (gimnazija), ki je bil potrjen februarja 2008.

Slovenščina je eden izmed temeljnih splošnoizobraževalnih predmetov v srednjem strokovnem izobraževanju (katalog znanja je bil potrjen na Strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje novembra 2010), v poklicno-tehniškem izobraževanju, srednjem in nižjem poklicnem izobraževanju.

Ob podpori Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za kulturo so na podlagi učnih načrtov za slovenščino nastala interaktivna učna e-orodja, dostopna na portalih Franček in Slovenščina na dlani. Orodja so namenjena bogatitvi pouka slovenščine v osnovnih in srednjih šolah in prilagojena potrebam učencev v digitalni dobi.

Slovenščina kot drugi jezik

Izraz slovenščina kot drugi jezik se uporablja v štirih različnih vzgojno-izobraževalnih situacijah:

Na obeh narodnostno mešanih področjih, kjer so otroci, učenci in dijaki dvojezični

Tistim, katerih prvi jezik sta italijanščina ali madžarščina, predstavlja slovenščina drugi jezik/jezik okolja. Na področju, kjer živi italijanska narodna manjšina in kjer vzgojno-izobraževalno delo poteka v italijanskem jeziku, se slovenščina kot drugi jezik v osnovni in srednji šoli poučuje v okviru predmeta slovenščina kot drugi jezik, v vrtcu pa poteka seznanjanje s slovenskim jezikom. Na področju, kjer živi madžarska narodna manjšina, pa vzgojno-izobraževalno delo poteka dvojezično po celotni vertikali.

Slovenščina kot drugi jezik je del izobraževalnega programa, sprejeti so posebni učni načrti tako za osnovno šolo (dvojezična OŠ, OŠ z italijanskim učnim jezikom) kot za splošno in strokovno gimnazijo (dvojezična slovensko madžarska gimnazija, gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre). Prav tako so v uporabi posebni katalogi znanj za slovenščino kot jezik okolja za srednje strokovno in srednje poklicno tehniško izobraževanje ter srednje in nižje poklicno izobraževanje.

Pri vključevanju priseljencev

Slovenščina je drugi jezik otrok, učencev in dijakov (v nadaljevanju otroci priseljencev), ki so se v Slovenijo priselili oziroma so otroci priseljencev in njihov prvi/materni jezik ni slovenščina. V vzgojno-izobraževalni prostor vstopajo brez znanja učnega jezika oziroma s slabim znanjem, zato je za njih učenje slovenščine kot drugega jezika nujno potrebno že v začetni fazi. O slovenščini kot drugem jeziku govorimo tudi takrat, kadar se slovenščina, ki je sicer prvi/materni jezik, zaradi okoliščin (preselitev v tujino) funkcionalno ne razvije dovolj (stopnja sporazumevalne zmožnosti je omejena oziroma postane manjša kot v jeziku okolja) oziroma postanejo govorci učinkovitejši v jeziku države, ki je običajno tudi jezik šolanja. To se po navadi zgodi drugi ali tretji generaciji izseljencev ali zdomskim otrokom, ki celotni proces šolanja opravijo v tujini.

Okvir za delovanje so Smernice za izobraževanje otrok priseljencev v vrtcih in šolah (2012). Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje temu področju nameni približno 220.000 evrov letno.

Strokovni svet za splošno izobraževanje je februarja 2020 sprejel učne načrte za začetni pouk slovenščine za učence priseljence za prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje v osnovni šoli. Z učnimi načrti je predvideno tudi znanje izvajalcev, pri čemer velja, da v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju začetni pouk slovenščine za priseljence poučujejo učitelji razrednega pouka ali slovenščine, v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa začetni pouk slovenščine poučujejo učitelji slovenščine.

Ministrstvo osnovnim šolam, ki imajo vključene učence priseljence, nudi ure dodatne strokovne pomoči pri učenju slovenščine. Organizacija začetnega pouka oziroma organizacija dodatnih ur slovenščine poteka v skladu s 43.c členom Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ki je s šolskim letom 2021/22 v celoti stopil v veljavo. Bistvene novosti spremembe pravilnika:

• izvajanje dodatnih ur slovenščine v heterogenih skupinah,
• več pripadajočih ur, tudi v primerih majhnega števila vključenih učencev (skupini od 1 do 4 učencev pripada 120 ur, skupini od 5 do 8 učencev pripada 160 ur, skupini od 9 do 17 učencev pripada 180 ur), poudarek na jezikovnem opolnomočenju v prvem letu šolanja,
• če se učenci vključijo v slovenski šolski sistem v drugem polletju, so deležni nekoliko manjšega števila ur v prvem letu (35 ur), vendar pa s tovrstnim izobraževanjem nadaljujejo še v prihodnjem šolskem letu (gledamo torej prvo leto od dejanskega datuma všolanja),
• v šolskem letu 2020/21 se v skladu s pravilnikom začne uporabljati možnost sistemizacije deleža delovnega mesta strokovnega delavca na osnovnih šolah, če se v začetku šolskega leta vključi 9 ali več učencev.
  
  Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani organizira tudi tečaje za odrasle priseljence in uporabnikom omogoča pripravo na izpit iz znanja slovenščine na različnih ravneh ter opravljanje izpita. Oktobra 2020 je končal Evalvacijo modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik. Poročilo je potrdil Svet za kakovost in evalvacije maja 2021.
  
  

Pri vključevanju Romov

Prvi oziroma materni jezik romskih otrok je romščina, zato se morajo romski otroci ob vključitvi v redne oblike vzgojno-izobraževalnega dela naučiti slovenščine. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji še posebej izpostavlja pomen premagovanja jezikovnih ovir z učenjem maternega in slovenskega jezika že v najzgodnejšem obdobju. Pri tem si učitelji in vzgojitelji lahko pomagajo z gradivi, ki so nastali za poučevanje slovenščine kot drugega jezika. Inštitut za narodnostna vprašanja je v šolskem letu 2021/22 začel pilotni projekt poučevanja romščine v okviru dopolnilnega pouka maternega jezika za otroke drugih narodnosti v osnovni šoli.

Za uporabnike slovenskega znakovnega jezika

Slovenski znakovni jezik je prvi jezik gluhih oseb, torej je za njih slovenščina drugi jezik, ki se ga morajo v času izobraževanja šele naučiti.

Slovenščina kot jezik Slovencev, živečih izven meja Slovenije

Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v evropskih državah

V skladu z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje organizira dopolnilni pouk slovenščine v evropskih državah, strokovno podporo pouku pa nudi Zavod za šolstvo. Pri tej dejavnosti ministrstvo sodeluje s slovenskimi kulturnimi društvi in z veleposlaništvi Republike Slovenije v tujini ter z Uradom za Slovence po svetu.

Cilj dopolnilnega pouka slovenščine v tujini je ohranjanje in razvijanje slovenščine pri Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu in stikov z matično domovino.

Pouk lahko obiskujejo Slovenci ali njihovi potomci, namenjen je otrokom od 4. leta naprej, mladostnikom in odraslim. Starši in drugi zainteresirani dobijo informacije o pouku pri slovenskih skupnostih v tujini, na veleposlaništvih ali na spletni strani dopolnilnega pouka slovenščine Stičišče.

Italijanščina, madžarščina in dvojezičnost

Celovita pravna ureditev italijanske in madžarske narodne skupnosti je urejena z Ustavo Republike Slovenije v členih 5, 11, 61, 62 in 64. Njun položaj in način uresničevanja pravic sta urejena še v področnih zakonih, v drugih predpisih, odlokih in statutih občin na narodnostno mešanih območjih, v drugih pravnih aktih, v meddržavnih pogodbah ali sporazumih ter v mednarodnih konvencijah, ki jih je ratificirala Republika Slovenija.

Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter pravico, da sodelujejo pri oblikovanju in razvoju vzgoje in izobraževanja. Zaradi različnih zgodovinskih okoliščin in mednarodnih obveznosti sta se v Republiki Sloveniji razvila različna modela vzgoje in izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Vlada Republike Slovenije je maja 2020 ustanovila Delovno skupino za pripravo Načrta ukrepov vlade o izvrševanju predpisov na področju uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in za spremljanje njegovega izvajanja.

• Načrt ukrepov Vlade Republike Slovenije o izvrševanju predpisov na področju uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji v obdobju 2021 do 2025 (docx, 4 MB)
• Poročilo o izvedbi Načrta ukrepov Vlade Republike Slovenije o izvrševanju predpisov na področju uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji 2021-2025 za leto 2021 (docx, 3,9 MB)

Italijanščina

Na območju, kjer živi italijanska narodna skupnost (v obalnih občinah Izola, Koper in Piran), poteka vzgojno-izobraževalno delo v nekaterih vrtcih in šolah v italijanskem jeziku, slovenski jezik pa je v teh šolah obvezen predmet. Na drugi strani pa je v šolah na tem območju, kjer potekata vzgoja in izobraževanje v slovenskem jeziku, italijanski jezik obvezen predmet. Prav tako se z italijanščino seznanjajo otroci v vrtcih s slovenskim jezikom. Italijanščina je torej lahko v vlogi učnega jezika ali jezika okolja.

Dijakom, ki končajo osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom in se vključijo v srednje šole zunaj narodnostno mešanega območja ter se želijo še naprej učiti italijanski jezik, je zagotovljen brezplačen fakultativni pouk maternega jezika tudi zunaj dvojezičnega območja.

Izven poselitvenega področja narodnih manjšin je italijanščina v osnovni in srednji šoli v vlogi tujega jezika. Je tudi maturitetni predmet.

Madžarščina

Na narodnostno mešanih območjih, kjer živi madžarska narodna skupnost, je z zakonom določeno dvojezično šolstvo. V dvojezičnih šolah morajo strokovni delavci obvladati oba učna jezika. Izven poselitvenega področja narodnih manjšin se madžarščina lahko kot tuji jezik poučuje v okviru obveznih in neobveznih predmetov v osnovni šoli.

Tuji jeziki

Učenje tujih jezikov ima dolgo tradicijo v okviru slovenskega izobraževalnega sistema, znanje tujih jezikov pa je v Sloveniji od nekdaj vrednota. 

Slovenija je med osmimi državami, kjer več kot polovica (67 %) prebivalcev meni, da zna govoriti dva tuja jezika. Tudi Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah iz leta 2011 kaže, da slovenski devetošolci v znanju angleščine in nemščine pri slušnem razumevanju in pisnem sporočanju dosegajo nadpovprečne rezultate v primerjavi z učenci iz 16 evropskih držav oziroma regij, ki so sodelovali v Evropski raziskavi o jezikovnih kompetencah. V bralnem razumevanju so dosežki slovenskih učencev v obeh jezikih povprečni. Kljub temu pa kar 41 % slovenskih devetošolcev pri bralnem razumevanju v angleščini ne dosega pričakovanih rezultatov ob koncu 9. razreda, kot so postavljeni v veljavnem učnem načrtu.

Kratek zgodovinski oris in trenutno stanje učenja in poučevanja tujih jezikov v Republiki Sloveniji

V začetku devetdesetih let je tedanji veljavni predmetnik za osemletno osnovno šolo vključeval poučevanje tujega jezika od petega razreda naprej. Poučevali so angleščino ali nemščino. Poleg tujega jezika so v petem razredu začeli poučevati srbohrvaški jezik, katerega učenje je trajalo samo eno šolsko leto. Na obeh narodnostno mešanih področjih so italijanščino in madžarščino poučevali vseh osem let. Posebej so obstajale tudi osemletne osnovne šole za otroke pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Njihov materni jezik so poučevali tri do pet ur tedensko skozi vseh osem let šolanja.

Z uvedbo devetletke leta 1996 se je prvi tuji jezik premaknil v 4. razred osnovne šole, drugi tuji jezik pa je dobil mesto med obveznimi izbirnimi predmeti v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Če je prvi tuji jezik ostal angleščina ali nemščina, je bila paleta drugih tujih jezikov širša, nabor se je z leti še povečal in danes šteje trinajst tujih jezikov. Nazadnje je bil sprejet učni načrt za učenje in poučevanje slovenskega znakovnega jezika. Spreminjal pa se je tudi status tujih jezikov:

• V šolskem letu 2008/09 se je začelo postopno uvajanje obveznega drugega tujega jezika v 7. razred osnovne šole, proces dokončne uveljavitve pa je bil ustavljen, tako da se je s šolskim letom 2015/16 izteklo obdobje poučevanja obveznega drugega tujega jezika v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
•  V šolskem letu 2014/15 so se v razširjenem programu osnovne šole začeli izvajati neobvezni izbirnimi predmeti, med katerimi je bil tudi drugi tuj jezik, ki se je izvajal v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
• V šolskem letu 2013/14 se je začelo postopno uvajanje prvega tujega jezika v 2. razred osnovne šole. Proces se je zaključil v šolskem letu 2016/17, ko je postal prvi tuj jezik obvezen za vse učence 2. razreda. V okviru razširjenega programa se učenci  prvi tuj jezik lahko neobvezno učijo že od prvega razreda naprej.
• Enako velja tudi za otroke na narodnostno mešanih področjih. Drugi tuj jezik je s šolskim letom 2014/15 vstopil v šolski prostor kot neobvezni izbirni predmet od 4. razreda naprej, kot obvezni izbirni predmet pa ostaja v zadnjem VIO.

Evropska komisija - Eurydice (evropsko informacijsko omrežje za izmenjavo podatkov o izobraževanju) je leta 2023 izdala novo poročilo z naslovom Pomembni podatki o poučevanju jezikov v šoli v Evropi 2023.

Nemška jezikovna diploma

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, že od leta 1998 podpira izvajanje programa Nemške jezikovne diplome (nemško Das Deutsche Sprachdiplom der Kultusministerkonferenz - DSD). V okviru izvajanja programa se je v Sloveniji vzpostavila mreža osnovnih in srednjih šol, kjer se dijake in učence pripravlja na opravljanje DSD na I. (A2/B1) in II. (B2/C1) ravni, pa tudi DSD PRO, ki je še posebej namenjena strokovnim in poklicnim šolam.

Ministrstvo je izdalo soglasja za opravljanje nemške jezikovne diplome 24 šolam, te so: Gimnazija Bežigrad, Prva Gimnazija Maribor, II. gimnazija Maribor, Gimnazija Ptuj, Gimnazija Novo mesto, Gimnazija Kamnik, Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola Celje, Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, Gimnazija Murska Sobota, Gimnazija Frana Miklošiča Ljutomer, Srednja šola Črnomelj, Gimnazija Želimlje, Dvojezična srednja šola Lendava, Gimnazija Jožeta Plečnika, Osnovna šola Kapela, Dvojezična osnovna šola Lendava, Gimnazija Jesenice, Gimnazija Poljane, Srednja šola Slovenska Bistrica, Gimnazija Kranj, Šolski center Slovenj Gradec – Gimnazija, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Gimnazija Lava v Celju, Gimnazija Škofja Loka.

Tuji jeziki stroke

Učenje tujih jezikov stroke vključuje učenje tujih jezikov bodisi za izvajanje določenega poklica po zaključeni diplomi bodisi učenje tujih jezikov stroke za posebne študijske namene v nadaljevanju dodiplomskega ali podiplomskega študija. 

Tuji jeziki stroke se poučujejo v srednješolskem, višješolskem in visokošolskem izobraževanju. Prevladuje angleščina, sledijo nemščina, francoščina, italijanščina in španščina. Strokovna področja so zelo različna in obsegajo tehnične vede (na primer: tekstil, varnost, biomedicina, kemija, geotehnologija, grafika, letalstvo, strojništvo, promet, gradbeništvo), družboslovne (na primer: sociologija, mednarodni odnosi, medijske komunikacije, turizem, teologija, evropske študije) in poslovne vede ter humanistiko (na primer: zgodovina, etnologija in kulturna antropologija).

Skupni evropski jezikovni okvir in certificiranje znanja tujih jezikov

Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO) je nastal v okviru Sveta Evrope leta 2001. Dokument podrobno opisuje, česa vse se morajo osebe, ki se učijo jezikov, naučiti, da bodo uporabljale jezik za sporazumevanje, in katera znanja in spretnosti morajo razviti, da bodo lahko učinkovito delovale. Opis zajema tudi kulturni kontekst, v katerega je postavljen jezik. Okvir prav tako opredeljuje ravni jezikovnega znanja od A1 do C2, ki omogočajo, da merimo napredek učečih na vsakem koraku učenja in na vseživljenjski osnovi. Prevod v slovenski jezik je nastal leta 2011. Leta 2017 je bila objavljena dopolnitev k Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru, The CEFR Companion Volume with New Descriptors (vsebina v angleškem jeziku), posodobljena aprila 2020. Na voljo je tudi vsebina v slovenskem jeziku.

Skupni evropski jezikovni okvir predstavlja skupno osnovo za pripravljanje jezikovnih učnih načrtov, kurikularnih smernic, izpitov, učbenikov itn. v Evropi. Razlikuje dva vidika večjezičnosti:

• raznojezičnost (angleško plurilingaulism) pomeni znanje več jezikov,
• večjezičnost (angleško multilingualism) pa soobstoj različnih jezikov v nekem okolju.  

Večjezičnost in raznojezičnost v okviru izobraževalnega sistema lahko spodbudimo tako, da povečamo število jezikov, ki so na voljo v vzgojno-izobraževalnem zavodu, da učence spodbujamo k učenju več kot enega tujega jezika, ali tudi tako, da zmanjšujemo prevlado angleščine v mednarodnem sporazumevanju.

Skupni jezikovni okvir naj bi odpravil ovire v sporazumevanju med strokovnjaki na področju sodobnih jezikov, ki izvirajo iz različnih izobraževalnih sistemov v Evropi. Pristojni za organizacijo izobraževalnih dejavnosti, načrtovalci vsebine dela, učitelji, izobraževalci učiteljev, izpitne ustanove in drugi si z njim lahko pomagajo, da ocenijo svoje obstoječe oblike dela, jih umestijo v širši kontekst in se med seboj usklajujejo, da bi izpolnili resnične potrebe učencev, za katere so odgovorni. Vse to in še več je moč najti v publikaciji Sveta Evrope: "Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje". Glavne novosti dodatka k Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru (SEJO) so: 

• razlaga ključnih vidikov SEJA za poučevanje in učenje jezikov,
• nove lestvice za posredovanje, raznojezično in raznokulturno zmožnost ter zmožnosti rabe znakovnih jezikov,
• nove lestvice za spletno interakcijo, uporabo telekomunikacij, fonološki nadzor, izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila (vključno z leposlovjem),
• natančnejši opisi poslušanja in branja v obstoječih lestvicah,
• obogateni opisniki za ravni A1 in C2,
• opredeljena raven »plus« in dodana nova raven »Pred A1«, 
• zapis opisnikov je spolsko nevtralen in vključujoč glede načina sporazumevanja (in tako uporaben tudi za znakovne jezike), mestoma z zamenjavo glagolov, mestoma z alternativama »govorec/kretalec«,
• zgledi uporabe opisnikov za spletno interakcijo in posredovanje  ̶  za zasebno, javno, poklicno in izobraževalno domeno.

Republika Slovenija je septembra 2015 zaključila s procesom umeščanja nacionalnih izpitov iz angleškega jezika v Skupni evropski jezikovni okvir, v letu 2019 se je zaključilo tudi umeščanje nemškega, italijanskega, francoskega, španskega in ruskega jezika. Postopke pripravlja, izvaja in vodi Državni izpitni center. Da bi olajšali mobilnost in hkrati tudi povratno pozitivno vplivali na poučevanje in učenje tujih jezikov, je tedanja ministrica, pristojna za izobraževanje, novembra 2016 sprejela Pravilnik o izdajanju certifikatov z evropsko ravnjo znanja tujega jezika.

Vsi kandidati, ki na nacionalnih izpitih iz tujih jezikov v okviru splošne, poklicne mature in izpitih za odrasle dosežejo potrebno število odstotnih točk, bodo prejeli javno veljavni certifikat z naslednjo evropsko ravnjo znanja tujega jezika:

• B1 na poklicni maturi,
• B1 in B2 na splošni maturi, na osnovni in višji ravni zahtevnosti,
• A2, B1 in B2 pri izpitih na osnovni in višji ravni za odrasle.

Učni načrti

Vsi obstoječi učni načrti za poučevanje tujih jezikov so narejeni na podlagi Skupnega evropskega jezikovnega okvirja.

Učni načrti v osnovni šoli

Kot prvi tuji jezik se poučujeta angleščina in nemščina od 2. razreda naprej. Prvi tuji jezik se lahko poučuje kot neobvezni izbirni predmet tudi v prvem razredu osnovne šole.

Materni/prvi jeziki otrok, učencev in dijakov, ki jim slovenščina ni prvi jezik

V to skupino spadajo štiri večje skupine šolajočih se: gluhi, priseljenci, pripadniki manjšin in Romi.

Priseljenci

Vsako leto ob začetku šolskega leta ministrstvo, pristojno za izobraževanje, objavi povabilo šolam, da oddajo prošnjo za sofinanciranje dopolnilnega pouka maternega jezika in kulture za otroke drugih narodnosti. V prošnji šola navede jezik pouka, učitelja/e, učence, ki bodo pouk obiskovali, ter izjave staršev, da je jezik sporazumevanja v družini tudi jezik dopolnilnega pouka in da se strinjajo z obiskovanje tega pouka. Ministrstvo na podlagi prošnje izda sklep, v katerem opredeli višino sredstev glede na število učencev, ki bodo pouk obiskovali: 45 evrov na vsakega učenca. Od tega 15 evrov ostane šoli za stroške prostorov, 30 evrov pa je na razpolago učitelju za kritje materialnih stroškov in učnih pripomočkov. Stroške učitelja poravna »druga« stran: izvorna država oziroma starši, lahko pa je učitelj tudi prostovoljec.

Na koncu šolskega leta lahko udeleženci dopolnilnega pouka prejmejo potrdilo ministrstva. Za to mora pravočasno poskrbeti učitelj.

Gluhi in slovenski znakovni jezik

Znakovni jeziki so naravni človeški jeziki s polno razvitimi slovnicami, ki namesto slušnega prenosnika uporabljajo vidni prenosnik. Mednje sodi tudi slovenski znakovni jezik, ki je avtohton jezik jezikovne skupnosti gluhih in nekaterih slišečih na območju Slovenije.

Skupno število učencev, ki so v šolskem letu 2020/21 opredeljeni kot gluhi in naglušni, je bilo 169. Izračunan delež glede na število vseh učencev z odločbo o dodatni strokovni pomoči pove, da te učence prepoznavamo zgodaj, podpore so običajno deležni že od samega začetka šolanja. Delež se v višjih razredih bistveno zniža, saj se povečuje delež odločb med učenci, zlasti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ki jih običajno zaznavamo kasneje v procesu šolanja. Tudi med dijaki v zadnjih 10 letih opažamo upad trenda števila gluhih in naglušnih (v šolskem letu 2019/20 jih je bilo 89), razloge pa pripisujemo enakim razlogom kot med učenci. V prilagojenih programih se učenci in dijaki učijo slovenskega znakovnega jezika v okviru specialno pedagoškega predmeta Komunikacija. V programu osnovne šole in v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom se učenci lahko učijo slovenski znakovni jezik v okviru obveznih izbirnih predmetov. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotavlja za učence in dijake v rednih šolah tolmače za slovenski znakovni jezik, ki prihajajo iz zavodov, ki so ustanovljeni za vzgojo in izobraževanje gluhih in naglušnih otrok.

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje je bila decembra 2020 ustanovljena delovna skupina za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Med nalogami delovne skupine je tudi skrb za promocijo učenja in poučevanja slovenskega znakovnega jezika ter za načrtovanje, usmerjanje in spremljanje aktivnosti. Mandat delovne skupine je 4 leta. Septembra 2021 je tedanja ministrica, pristojna za izobraževanje, sprejela Sklep o sprejetju akcijskega načrta za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja 2021-2024.

Pri poučevanju slovenskega znakovnega jezika je lahko v veliko pomoč Pri-ročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika. Projekt sta podprla Evropski socialni sklad in Ministrstvo za kulturo, izvedla pa ga je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Ta video slovnica je prvi opis jezika gluhih in naglušnih, ki ni opisan v slovenščini, ampak odkretan na prosto dostopnih posnetkih. Osnove slovnice slovenskega znakovnega jezika so predstavljene v pet- do desetminutnih video posnetkih (40 posnetkov, 8 vsebinskih sklopov), razlaga pa je dovolj univerzalna, da jo lahko razumejo učenci in dijaki v šoli, pa tudi starši, starejši, tečajniki, gluhi in slišeči.

Projekt o vključitvi znakovnega jezika v skupni evropski jezikovni okvir

V okviru Evropskega centra za moderne jezike (vsebina v angleškem jeziku), ki deluje v okviru Sveta Evrope v Gradcu, je v letih 2012-2015 potekal projekt za spodbujanje kakovosti pri poučevanju znakovnega jezika "Promoting excellence in sign language instruction" (angleško PROSIGN), katerega namen je bil vključitev znakovnega jezika v skupni evropski jezikovni okvir. Projekt PROSIGN se je nadaljeval v letih 2016-2019 v okviru projekta Spodbujanje kakovosti pri poučevanju znakovnega jezika. Marca 2017 je bila organizirana delavnica, ki sta se je udeležila tudi dva predstavnika Slovenije. Kot rezultat udeležbe je nastal slovenski prevod publikacije Znakovni jeziki in skupni referenčni okvir za jezike: Skupni referenčni opisniki stopenj znanja. (Društvo učiteljev gluhih Slovenije, december 2017).

Zmožnost rabe znakovnega jezika je podrobno opisana v Dodatku k SEJO.

Večjezičnost

Večjezičnost je temeljno načelo in družbeno dejstvo v Evropski uniji (politika večjezičnosti). Je tudi ena izmed ključnih kompetenc evropskih državljanov. Usklajen soobstoj številnih jezikov v Evropi je močan simbol prizadevanja Evropske unije za združenost v različnosti. Jeziki določajo osebne identitete, hkrati so del skupne dediščine. So most, ki posameznika povezuje z drugimi ljudmi, mu približa druge dežele in kulture, s čimer spodbudijo medsebojno razumevanje. Uspešna politika večjezičnosti izboljšuje življenje državljanov, saj povečuje njihove možnosti za zaposlitev, poenostavlja dostop do storitev in pravic ter prispeva k solidarnosti z okrepljenim medkulturnim dialogom in socialno kohezijo. S tega vidika je lahko jezikovna raznolikost dragocena prednost, še zlasti v današnjem globaliziranem svetu.

V Evropski uniji je 24 uradnih jezikov, v določenih regijah se govori še več kot 60 drugih avtohtonih jezikov.

V Priporočilih Sveta ministrov državam članicam Sveta Evrope številka (98) 6 je med političnimi cilji na področju sodobnih jezikov zapisano (vsebina v angleškem jeziku):

• Vsem Evropejcem omogočiti potrebno znanje za izzive vedno večje mednarodne mobilnosti in tesnejšega sodelovanja ne le na področjih izobraževanja, kulture in znanosti, temveč tudi v trgovini in industriji.
• S pomočjo učinkovitejšega mednarodnega sporazumevanja spodbujati medsebojno razumevanje in strpnost, spoštovanje identitet in kulturne raznolikosti.
• Ohranjati in razvijati bogastvo in raznolikost evropskega kulturnega življenja s pomočjo večjega medsebojnega poznavanja nacionalnih in regionalnih jezikov, vključno s tistimi, ki se redkeje poučujejo.
• Zadovoljevati potrebe večjezične in večkulturne Evrope z razvijanjem sposobnosti Evropejcev, da bodo pri medsebojnem sporazumevanju premagovali jezikovne in kulturne meje, za kar je treba spodbujati trajno, vseživljenjsko prizadevanje in vzpostaviti organizacijsko podlago ter financiranje na vseh ravneh izobraževanja.
• Preprečiti nevarnosti, ki bi jih lahko povzročila marginalizacija tistih, ki ne bodo obvladali potrebnih spretnosti za sporazumevanje v interaktivni Evropi.

Odbor ministrov Sveta Evrope je februarja 2022 sprejel Priporočilo CM/Rec(2022)1 o pomenu raznojezičnega in medkulturnega izobraževanja za demokratično kulturo, v katerem poudarja:

• pomen priznavanja kognitivnih, jezikovnih in družbenih prednosti učenja več jezikov ter prikrajšanosti/slabšega položaja učencev, ki imajo dostop samo do enega dodatnega jezika;
• da je ohranjanje in spodbujanje jezikovne raznolikosti Evrope prvi pogoj za povezanost evropskih družb;
• da jezikovna in kulturna raznolikost znotraj posamezne države odraža živost in bogatost evropske kulture;
• da je jezik bistven za razumevanje, vrednotenje in oblikovanje argumentov in mnenj, ki so bistveni/nujno potrebni za demokracijo;
• da ima kakovostno jezikovno izobraževanje odločilno vlogo pri razvijanju volje in sposobnosti posameznikov ter družb za razumevanje tistih z drugačnim ozadjem in pogledi;
• da raznojezične in medkulturne kompetence prispevajo k enakopravnemu in vključujočemu izobraževanju, izobraževalnemu/učnemu uspehu, sodelovanju v demokratični kulturi in družbeni integraciji;
• da raznojezično in medkulturno izobraževanje podpira tudi izobraževalno in družbeno vključenost migrantov ter zapostavljenih skupin učečih se;
• da digitalno okolje ponuja izjemen način, s katerim se ljudje izražajo s pomočjo različnih jezikov, in odpira nove priložnosti za izboljšanje učenja jezikov ter podpiranje in spodbujanje jezikov, ki niso del kurikuluma, vse to pa krepi kulturo demokracije, ki omogoča ustrezno delovanje demokratičnih institucij.

Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem spodbuja razvoj raznojezičnosti posameznika ter večjezičnost vzgojno-izobraževalnega prostora. 

Evropski center za moderne jezike

Svet Evrope je leta 1994 ustanovil Evropski center za moderne jezike (European Centre for Modern Languages - ECML, vsebina v angleškem jeziku), posebno ustanovo, katere glavna naloga je spodbujanje odličnosti in razvoj novosti na področju poučevanja jezikov in pomoč Evropejcem pri bolj učinkovitem učenju jezikov.

Ustanovljen v Gradcu, v Avstriji, Evropski center za moderne jezike sodeluje s strokovnjaki in pomaga državam članicam pri uvajanju in izvajanju učinkovite politike jezikovnega izobraževanja. V letu 2023 je v njem 36 držav članic.

Delo Evropskega centa za moderne jezike daje oprijemljive rezultate, ki so ustvarjeni za praktično uporabo pri poučevanju jezikov, za odločevalce, za snovalce kurikula, pripravljavce testov, ocenjevalce, učitelje, svetovalne in vodstvene delavce na šolah, starše... V času svojega obstoja je ECML izdal že čez 200 knjig, publikacij, zgoščenk, DVDjev ter informativnih letakov, ki so brezplačni in na voljo širši javnosti. Prav tako je ustvaril platformo za zbiranje in diseminacijo informacij (angleško ECML Resources, vsebina v angleškem jeziku) za spodbujanje razprav in izobraževanje multiplikatorjev v vseh zadevah, povezanih z jezikovnim izobraževanjem.

ECML podpira tudi večjezičnost in izdajanje gradiv v različnih jezikih.

Razvojni projekti, delavnice, podpora in svetovanje

Glavna značilnost Evropskega centra za moderne jezike je organizacija mednarodnih projektov na področju jezikovnega izobraževanja. Projekte vodijo mednarodne skupine strokovnjakov in so v glavnem namenjeni izobraževalcem učiteljev, raziskovalcem in multiplikatorjem na tem področju.

Projekti so organizirani v okviru štiriletnih programov. Leta 2023 se je zaključil šesti tovrstni program z naslovom »Navdihujoče inovacije v jezikovnem izobraževanju: spreminjajoče se okoliščine, razvijajoče se kompetence«.

V letu 2024 se bo začelo izvajanje novega programa »Jezikovno izobraževanje v središču demokracije». Projekti naslavljajo področja, ki so se izkazala za prednostna v vseh državah članicah. Projekti so bili izbrani na javnem razpisu.

V letu 2020 se je začelo izvajanje programa »Navdihujoče inovacije v jezikovnem izobraževanju: spreminjajoče se okoliščine, razvijajoče se kompetence». Projekti naslavljajo področja, ki so se izkazala za prednostna v vseh državah članicah. Projekti so bili izbrani na javnem razpisu.

V okviru programa potekajo vsako leto številne delavnice, na katere vsaka država članica pošilja svoje kandidate. Ti naj bi po povratku domov razširili informacije o seminarju/delavnici, pridobljeno znanje vključili v svoje nadaljnje delo, se pri tem aktivneje povezali s kolegi, ustreznimi institucijami ter tako pripomogli k dvigu kvalitete poučevanja jezikov v matični državi.

Predstavnica Slovenije v Upravnem odboru ECML je Bronka Straus z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, mag. Barbara Lesničar z Zavoda za šolstvo pa zastopa Nacionalno ustanovo za stike.

Strokovne podlage Evropske unije in Sveta Evrope

Pravne/strokovne podlage Evropske komisije in Sveta Evrope:

• Direktiva Sveta Evropske skupnosti z dne 25. julija 1977 o izobraževanju otrok delavcev migrantov (77/486/EGS, vsebina v angleškem jeziku) – dolžnost zagotavljanja učenja slovenščine kot učnega jezika ter priporočilo za ohranjanje maternih jezikov priseljencev (pravna podlaga)
• Okvirna strategija za večjezičnost, 2005 (vsebina v angleškem jeziku)
• Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, 2006
• Council Resolution on a European strategy for multilingualism, 2008 (vsebina v angleškem jeziku)
• Council conclusions on competences supporting lifelong learning and the “new skills for new jobs” initiative,  2010 (vsebina v angleškem jeziku)
• Council conclusions on language competences to enhance mobility, 2011 (vsebina v angleškem jeziku)
• Council conclusions on multilingualism and the development of language competences, 2014 (vsebina v angleškem jeziku)
• Priporočilo v zvezi s pomenom obvladovanja učnega jezika/ov za doseganje pravičnosti in kakovosti v izobraževanju in za učno uspešnost Recommendation on the importance of competences in the language(s) of schooling for equity and quality in education and for educational success , 2014 (vsebina v angleškem jeziku)
• Priporočila Sveta o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov, 2019
• Ob petindvajseti obletnici delovanja Evropskega centra za moderne jezike (2020) je bila sprejeta deklaracija Kakovostno jezikovno izobraževanje za demokratično, socialno povezano in mirno Evropo: devet temeljev ECML
• Priporočilo o pomenu večjezičnega in medkulturnega izobraževanja za demokratično kulturo in Obrazložitveni memorandum