Vrste žganih pijač

Oznaka vol. % je alkoholna stopnja (tudi vsebnost alkohola) izražena kot volumenski odstotek alkohola in nam pove, koliko alkohola (etanola) vsebuje določen volumen alkoholne pijače.

Žgane pijače so lahko proizvedene:

• z destilacijo naravno fermentiranih proizvodov z dodanimi aromami ali brez njih. To so tako imenovani destilati. V to skupino uvrščamo na primer rum, viskije, sadna žganja, žganja iz vina;
• z maceracijo ali podobno obdelavo rastlinskih snovi v etanolu kmetijskega porekla in,ali destilatih kmetijskega porekla in, ali žganih pijačah. V to skupino razvrščamo na primer janeževec, razne gine, pastis.
• z dodajanjem arom, sladkorjev ali drugih sladil in, ali drugih kmetijskih proizvodov in, ali živil etanolu kmetijskega porekla in, ali destilatu kmetijskega porekla in, ali žganim pijačam. V to skupino spadajo predvsem likerji, na primer višnjevec, borovničevec, čokoladni liker.
• z mešanjem žgane pijače z drugimi žganimi pijačami, etanolom kmetijskega porekla ali destilati kmetijskega porekla,
• drugimi alkoholnimi pijačami in, ali drugimi pijačami.

Etanol za alkoholne pijače je lahko samo kmetijskega porekla.

Označevanje žganih pijač

Ime žgane pijače je njeno pravno ime, kot je določeno v Prilogi I Uredbe (EU) št. 2019/787. Pravna imena se jasno in vidno označi na etiketi žgane pijače in se jih ne sme nadomestiti ali spremeniti.

Za žgane pijače, ki ustrezajo zahtevam za eno izmed kategorij žganih pijač iz Priloge I, se ime te kategorije uporabi kot njihovo pravno ime, razen če ta kategorija dovoljuje uporabo drugega pravnega imena. Za žgano pijačo, ki ne ustreza zahtevam, določenim za katero od kategorij žganih pijač iz Priloge I, se uporablja pravno ime žgana pijača.

Žgano pijačo, ki ustreza zahtevam za več kot eno od kategorij žganih pijač iz Priloge I, se lahko da na trg pod enim ali več pravnimi imeni, navedenimi pod temi kategorijami v Prilogi I.

Natančnejša navodila za označevanje žganih pijač so opisana v smernicah za izvajanje nekaterih določb o označevanju iz Uredbe (EU) 2019/787.

Žgane pijače z geografsko označbo

Geografska označba je označba, ki določa žgano pijačo kot pijačo s poreklom iz ozemlja države, regije ali kraja tega ozemlja, če se določena kakovost, sloves ali druga značilnost te žgane pijače pripisuje predvsem njenemu geografskemu poreklu.

Žgana pijača z geografsko označbo je zaščitena pred:

• vsako neposredno ali posredno komercialno uporabo za proizvode, ki niso zajeti v registraciji, če so ti proizvodi primerljivi z žganimi pijačami, registriranimi pod tisto geografsko označbo, ali če uporaba izkorišča ugled registrirane geografske označbe;
• vsako zlorabo, posnemanje ali navajanje, četudi je pravo poreklo proizvoda označeno ali če je geografska označba uporabljena v prevodu ali mu je dodan izraz, kot je kot, tip, slog, narejen, aroma, ali kateri koli podoben izraz;
• kakršno koli drugo napačno ali zavajajočo navedbo glede izvora, porekla, narave ali bistvenih kakovosti, ki lahko daje lažen vtis o poreklu;
• vsako drugo prakso, ki lahko zavaja potrošnika glede pravega porekla proizvoda.

Slovenske žgane pijače z geografsko označbo zaščitene na nivoju EU

Brinjevec

Kategorija žgane pijače: Žganje iz sadja.

Brinjevec je sadno žganje proizvedeno z destilacijo fermentirane drozge jagod navadnega brina (Juniperus communis L.).

Brinjevec ima vonj in okus po brinju, ki pa mora biti omehčan, harmoničen, zaznaven je tipičen grenko trpki okus po brinovih jagodah, pookus prijetno mehak, ne sme imeti vonja po plesnivem.

Značilnost brinjevca je predvsem ta, da se pridobiva kot destilat iz fermentirane drozge brinjevih jagod in se ne more primerjati z nobeno pijačo iz kategorije sadnih žganj. Ima namreč trpek in grenak okus ter močan vonj po brinju. Brinje spada med cipresovke, brinove jagode pa so botanično storžki.

Brinjevec je žganje, ki se proizvaja izključno v Republiki Sloveniji. Najbolj znana sta Kraški brinjevec, ki se proizvaja na območju Krasa in Brkinov ter Pleterski brinjevec, ki se proizvaja v kartuziji Pleterje na Dolenjskem. Geografsko območje pridobivanja Brinjevca je celotno območje Republike Slovenije, kjer raste brin. V Republiki Sloveniji imamo tudi dve večji destilarni, ki proizvajata Brinjevec in sicer sta to Fructal v Ajdovščini in Dana v Mirni na Dolenjskem.

Destiliranje brinjevca zahteva posebne izkušnje, saj je od njih odvisna kakovost žganja. Najvažnejše je ločevanje posameznih frakcij iz katerih se odstranjujejo predvsem nezaželene komponente kot je na primer metilni alkohol in aldehidi, ki lahko vplivajo na motnost.

Klasičen kotel za žganjekuho je bakreni kotel velikosti od 80 do 110 litrov, ki ima hruškasti pokrov ter spiralni vodni hladilnik, v katerem se destilat ohlaja. Posebne oblike je brkinski kotel.

Pisno prvič zasledimo omembo brinjevca v knjigi V. Valvasor, Ehredes Herzogthums Crain, III, str. 354 iz leta 1689. Letopis Matice Slovenske (1877) namreč navaja, »da je poznal Valvazor svoje dni poleg vina, katerega raste mnogo in dobrega na Dolenjskem v Moravi in po Notranjskem kakor tudi v Istriji (vipavec, prosečan), še pijačo, katero si napravljajo kmetje sami iz brinja, to je še dandanes dobro poznani brinjevec; tudi medica je bila starim Kranjcem priljubljena pijača.«. Marko Pohlin (soavtorji Jožef, Eger, Janez Friderik) omenja brinovz v knjigi Tu malu besedishe treh jesikov (1781). Isti avtor navaja v knjigi Kraynska grammatika, das ist: Die kraynerische Grammatik, oder Kunst die kraynerische Sprache regelrichtig zu reden, und zu schreiben (1783) tudi brinjevec, česplovec (slivovka), pelinovz (pelinkovec).

Geografsko območje pridobivanja Brinjevca je celotno območje Republike Slovenije.

Pelinkovec

Kategorija žgane pijače: Liker.

Pelinkovec je liker proizveden izključno v Republiki Sloveniji. Izdelan iz etanola ali destilata kmetijskega izvora oziroma ene ali več žganih pijač ali mešanice le-teh, z dodatkom sladkorja in naravnih izvlečkov pelina. Lahko se dodajo tudi izvlečki drugih zelišč ter arome in naravna barvila. Pelinkovec z geografsko označbo mora imeti intenzivno izražen okus in vonj po pelinu.

Osnovna značilnost pelinkovca je izrazit vonj in okus po pelinu, ostale aromatske substance le zaokrožujejo njegov okus in vonj. Vsebuje  80 g/l sladkorja, ki ublaži izrazito grenek okus pelina ter najmanj 25 % vol. alkohola. Zaradi pelinovega izvlečka in ostalih sestavin ima značilno rjavo do temno rjavo barvo.

Prvič smo dobili pisno omenjen pelinkovec v slovnici Marka Pohlina Kraynska grammatika, nemško das ist: Die kraynerische Grammatik, oder Kunst die kraynerische Sprache regelrichtig zu reden, und zu schreiben (1783), kjer omenja predvsem izraze za posamezne pijače. Me drugim so omenjeni tudi brinovc (brinjevec), česplovec (slivovka), pelinovz (pelinkovec) in tako dalje. Glas naroda, najstarejši list slovenskih delavcev v Ameriki (23. 2. 1929, letnik 37, številka 45) je objavil zgodbo z naslovom Steklenica pelinkovca, kar kaže, da je bil pelinkovec priljubljena pijača tudi pri naših izseljencih.

Geografsko območje pridobivanja Pelinkovca je celotno območje Republike Slovenije.

Žgane pijače z geografsko referenco

Poleg žganih pijač z geografsko označbo imamo v Republiki Sloveniji tudi geografske označbe za žgane pijače, zaščitene s predpisi na nacionalni ravni, ki se po novi EU Uredbi štejejo kot geografske reference.

Žgane pijače z geografsko referenco so:

• Kostelska rakija
• Brkinski slivovec
• Kraški brinjevec
• Gorenjski tepkovec

Za izdajanje listin o skladnosti je pristojen Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za kemijske analize živil, vod in drugih vzorcev okolja.

Seznam certificiranih proizvajalcev žganih pijač z geografsko označbo

Spletni iskalnik Evidenca shem kakovosti omogoča iskanje certifikatov po številki certifikata, nazivu oziroma imenu in priimku nosilca certifikata oziroma člana skupine, vrsti sheme kakovosti in proizvodih. S klikom na »prenesi certifikat« je možen tudi izpis certifikatov in prilog.

Nadzorni sistem

Preverjanje skladnosti žganih pijač s specifikacijami za geografsko oznako oziroma certificiranje izvajajo imenovani certifikacijski organi:

• Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (KON-CERT)
• Bureau Veritas Slovenije
• Inštitut za kontrolo in certificiranje Univerze v Mariboru (IKC-UM)

Vsi navedeni organi so akreditirani skladno s standardom EN SIST 17065:2012.

Uradni nadzor izvaja